Slo-Tech - Raziskava o duševnem in čustvenem zdravju mladostnikov, ki sta jo v Veliki Britaniji izvedla pedagoški inštitut in The Prince's Trust, je med drugim pokazala, da razširjena uporaba družbenih omrežij na internetu negativno vpliva na duševno zdravje. V kvantitativnem delu raziskave so proučevali 5000 mladostnikov, ki so stari okrog 20 let in živijo v Angliji. Gre za podatke udeležencev velike kohortne študije (Millennium Cohort Study), ki že več let spremlja 19.000 mladih iz celega Združenega kraljestva, ki so bili rojeni v letih 2000-2002. Poleg tega so v fokusnih skupinah sodelovali še z otroki, starimi med 14 in 16 leti.

V raziskavi so osredotočili na analizo, kako se duševno in čustveno zdravje otrok spreminja, ko odraščajo, in kako na to vplivajo osebni, družinski, šolski in drugi okoljski dejavniki. Znano je, da se pogostnost duševnih bolezni z odraščanjem povečuje, še zlasti pri dekletih. A v odraslosti se pri ženskah ta delež stabilizira, pri moških pa se še najprej...

Slo-Tech - Da uporaba družbenih omrežij negativno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje nasploh, smo že večkrat pisali. Nekoliko spornejši je vpliv videoiger na kognitivno kondicijo mladih in morebitna povezava z agresivnim ali drugače družbeno nezaželenim vedenjem, saj nekatere raziskave povezave niso odkrile, čeprav je pretiravanje škodljivo in znak bolezni. V raziskavi, ki je proučevala oba dejavnika, so kanadski znanstveniki odkrili, da videoigre same po sebi niso povezane z depresijo v mladih, so pa z njo močno povezana družbena omrežja. Rezultati so objavljeni v JAMA Pediatrics.

V raziskavo je bilo vključenih 3826 mladostnikov, pri katerih so proučevali povezave med časom, ki ga preživijo pred zasloni (screen time), in simptomi depresije. Sodelovalo...

ScienceDaily - Ni prav veliko dokazov, da bi količina časa preživetega pred zasloni naprav vplivala na splošno počutje najstnikov, v nasprotju z veliko večino dosedanjih, ugotavlja študija, narejena na Oxford Internet Institute. Še več, avtorji trdijo da igranje, gledanje video vsebin ali brskanje po spletu celo neposredno pred spanjem nima usodno škodljivih učinkov na mentalno zdravje posameznika. Vsekakor pa...

Slo-Tech - Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in...

Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje...

Slo-Tech - Ali igranje nasilnih in akcijskih iger ljudi dela agresivne, je žgoča in nerazrešena dilema, saj raziskave ne dajejo enotnih izsledkov, ljudi pa imajo o tej temi prav tako zelo odločna mnenja. Raziskovalci z Univerze v Montrealu pa so raziskovali, kako igranje akcijskih iger vpliva na same možgane. Ugotovili so, da imajo igralci tovrstnih iger manj sive možganovine, kar je korelirano s tveganjem za razvoj depresije, shizofrenije, posttravmatske stresne motnje, Alzheimerjeve bolezni in drugih bolezni. Najbolj prizadeta področje je hipokampus. To je prva študija, ki je pokazala na negativne posledice igranja iger na strukturo možganov.

Igranje iger v nekaterih primerih priporočajo tudi psihiatri, ker ima igranje iger pozitiven vpliv na kratkoročni spomin in...

Slo-Tech - Medtem ko smo se na nasilne vsebine na televiziji navadili in smo zadovoljni z opozorilom, da se mlajšim (samostojen) ogled odsvetuje, se glede računalniških iger z nasilno vsebino mnenja več kot dve desetletji po izidu slavnega Dooma še vedno krešejo. Opravili so že mnogo raziskav, enoznačnih zaključkov pa ni. Najnovejša longitudinalna študija kaže, da je med nasilnimi igrami in agresivnim vedenjem povezava, a zelo šibka, tako da je komajda statistično pomembna.

Nekatere raziskave v preteklosti so zaključile, da igranje nasilnih iger na prosocialno vedenje ne vplva. Druge raziskave so celo pokazale, da nasilne videoigre zmanjšujejo kriminal. Na Oxfordu so medtem pokazali, da je generator nasilnega vedenja pravzaprav slaba uporabniška...

Slo-Tech - Švicarski znanstveniki z ETH in züriške univerze so spremljali 37 posameznikov, izmed katerih sta jih dve tretjini uporabljali pametne telefone z na dotik občutljivimi zasloni, preostanek pa klasične telefone s tipkami. Z elektroencefalografijo (EEG) so spremljali možgansko aktivnost ob uporabi blazinic na prstih in ugotovili, da imajo redni uporabniki pametnih telefonov v določenih predelih možganov bistveno višjo aktivnost.

Vsakega novega orodja se je treba navaditi, da ga začnemo učinkovito uporabljati z vsemi zmožnostmi. Navajanje ni nič drugega kakor prilagoditev možganov in mišic na nove procese (gibe in ukaze), ki se seveda v možganih izvede kakor izgradnja novih povezav med nevroni. Da redna uporaba določenih...

Slo-Tech - Med longitudinalnimi študijami otrok je najbolj znana Termanova študija nadarjenih otrok, ki se je začela leta 1921 in poteka še danes. V njo je vključil 1444 najbolj inteligentnih otrok iz Kalifornije, rojenih med leti 1900 in 1925, in jih spremljal skozi celotno življenje. Po smrti Lewisa Termana so njegovo študijo nadaljevali sodelavci, zaključila pa se bo s smrtjo ali izstopom zadnjega sodelujočega.

Čeprav kritiki Termanovi študiji oporekajo objektivnost, saj je aktivno sodeloval v življenju preiskovanih ljudi, je to edina temeljita in večdesetletna študija vpliva nadarjenosti na dosežke v življenju. Terman je odkril, da mit o nedružabnosti in samotarskosti nadpovprečno inteligentnih ne drži. V povprečju so bili nadpovprečno sposobni ljudje tudi v življenju nadpovprečno uspešni. Imeli so dobre službe, bogato družabno življenje, nič več problemov...

Discovery News - Priznana ameriška vedenjska psihologinja na Univerzi Yale Laurie Santos trdi, "da je pregoreče in celo neutemeljeno izražanje nestrpnosti v mladosti škodljivo za nevronske povezave," in opozarja, da so skupaj z Univerzo Stanford v vzorčni populaciji v možganskih slikah odkrili ponavljajoč vzorec.
Stanfordski Gabrieli Laboratory je s Santosovo objavil longitudinalno študijo, v kateri so predstavili rezultate raziskav na 321 osebah iz različnih družbenih okolij in slojev. Osebe so spremljali od začetkov adolescence pa do skoraj 30 leta....