NASA - Ameriška vesoljska agencija je objavila prve podatke o najnovejšem preizkusu napihljivega toplotnega ščita LOFTID, ki ga je bila opravila 10. novembra. Tehnološki demonstrator premera 6 metrov je pomembna stopnica na poti do rešitev, ki jih bomo lahko uporabljali tako na Zemlji kot Marsu.

Ker sta prostor in masa na vesoljskih plovilih hudo omejeni dobrini, velika večina človeških naprav na nebesnih telesih za varen pristanek upočasnjuje (tudi) s pomočjo trenja ob padcu skozi atmosfero. Potovanje z več 10.000 kilometri na uro skozi Zemljino ozračje povzroča visoke fizične in toplotne obremenitve, pri katerih se temperatura povzpne na več tisoč stopinj Celzija, zato naprave zaščitimo s toplotnimi ščiti. Ti so v grobem dveh vrst; pri ablativnih, kakršne so uporabljali na kapsulah Apollo in trenutno Dragonih, se njihov material uparja in tako odnaša energijo proč, medtem ko so keramični kompoziti z raketoplanov Space Shuttle toploto zadrževali na zunanji strani zaščitne plasti, kjer...

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

Space News - Marsovski sondi Upanje, Združenih arabskih emiratov, je uspelo avtomatizirano utirjanje v krožnico Rdečega planeta, kjer bo čez nekaj tednov pričela z znanstvenimi meritvami. Zelo kmalu ji sledita kitajsko in ameriško plovilo.

Ko so Združeni arabski emirati lanskega julija proti Marsu poslali prvo arabsko medplanetarno plovilo Hope, so se odzivi delili na vznesene in tudi bolj zadržane. Bližnjevzhodna država je svoj vesoljski program na noge postavila tako rekoč "na horuk", v samo šestih letih, z izdatno pomočjo tujih univerz in finančnim zaledjem naftnega denarja; tudi izstrelitev je navsezadnje potekala na japonski raketi. Previdnejši opazovalci so zato opozarjali, da je to šele prva faza projekta, pri katerem gre lahko še marsikaj narobe, saj je bila doslej uspešna manj kot polovica (omejen vir) marsovskih odprav. Utirjanje v krožnico okoli Rdečega planeta ni mačji kašelj, saj mora biti postopek v celoti avtomatiziran, ker signal do nadzornih centrov potrebuje nekaj časa - v...

NASA - NASA bo sredi prihodnjega desetletja na Saturnovo luno Titan poslala letečega drona Dragonfly, ki bo tam raziskoval izvor življenja.

Titan je največja Saturnova luna in za Jupitrovo Ganimed druga največja v našem osončju. Kot planet Merkur veliko nebesno telo je posebno zato, ker ima stabilno atmosfero na osnovi dušika, medtem ko je površje prekrito z ledom in rekami ogljikovodikov, predvsem metana in etana. Strokovnjaki domnevajo, da bi mešanica dušika, vode in energije ob udarcih meteoritov lahko proizvedla zametke življenja, zato si to okolje že dalj časa želijo bolje raziskati. Prav zaradi tega bo to cilj četrte Nasine misije v okviru programa New Frontiers, v kateri bodo leta 2026 tja poslali letečega drona Dragonfly.

Titanova atmosfera...

NASA - Pristanki na Rdečem planetu so težavni, ker ima ravno dovolj atmosfere, da je treba paziti na hitrost in pregrevanje, a hkrati ne dovolj, da bi bilo mogoče enostavno zavreti s padali. Zato so danes oči sveta uprte proti Marsu, kjer bo po petletni suši ponovno uspešno pristalo človeško plovilo. Pred dvema letoma je Evropska vesoljska agencija tja poslala Schiaparelli, ki se je raztreščil. Tokrat je na poti sonda InSight ameriške Nase, ki naj bi malo pred 21. uro po slovenskem času telebnila na Mars.

InSight je neke vrste nadaljevanje misije Phoenix iz leta 2008. Med pristajanjem na Marsu bo InSight sedem minut brez povezave z nadzorom misije. NASA trdi, da so edino oni uspeli na Mars poslati sonde, ki se niso razbile med pristankom,...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razvozlala razlog za ponesrečen pristanek sonde Schiaparelli na Marsu minuli mesec, ki je namesto mehkega dotika površja Rdečega planeta tja treščila s hitrostjo 300 kilometrov na uro in se razletela. Usodna je bila sekunda, ko je enota za navigacijo (IMU - inertial measurement unit) računalniku posredovala previsoke vrednosti in ga zmedla glede položaja sonde.

Prvi del pristanka je namreč potekal v skladu z načrtom. Na višini 12 kilometrov se je pri hitrosti 1730 kilometrov na uro odprlo padalo, ki je upočasnilo spuščanje. Na višini 7,8 kilometra se je odpel toplotni ščit, ki je bil opravil svojo nalogo. Potem pa se je 3,7 kilometra nad površjem zgodil tisti usodni trenutek, ko je IMU, ki meri hitrost vrtenja sonde okrog lastne...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je objavila prve barvne posnetke ostankov Schiaparellija in mesta, kjer se je nesrečno raztreščil ob poskusu pristanka na Marsu. Schiaparelli je bil eden izmed delov misije na Mars, v okviru katere je ESA v orbito okrog Marsa poslala TGO (Trace Gas Orbiter), ki normalno deluje in analizira Marsovo atmosfere. Schiaparelli pa bi bil moral pristati, s čimer je ESA preizkušala svojo opremo za pristanek na Rdečem planetu, kamor želijo v prihodnjih letih poslati roverje.

Po začetni negotovosti je kmalu postalo jasno, da je šlo nekaj hudo narobe. Ko je NASA priskrbela prve fotografije pristajalnega mesta, je morala ESA skrušeno priznati, da se je Schiaparelli...

ESA - V Evropski vesoljski agenciji (ESA) je bil današnji dan posvečen ugotavljanju, kaj točno se je včeraj zgodilo s plovilom Schiaparelli ob pristanku na Marsu. ESA namreč po pristanku ni dobila signala s Schiaparellija, temveč le osnovno telemetrijo s plovila TGO v orbiti, kar je nakazovalo, da je šlo pri pristanku nekaj narobe, pa čeprav je ESA misijo vseeno razglasila za uspeh.

Preliminarni podatki kažejo, da je Schiaparelli uspešno izvedel večino stopenj 6-minutnega vstopa v atmosfero in pristanka, torej tako odprtje padala kakor tudi sprožitev toplotnega ščita. Signal s plovila je izginil tik pred pristankom, podatki pa kažejo, da so se odstopanja od protokola zgodila zatem, ko je Schiaparelli odvrgel toplotni ščit in padalo. Kot kaže, naj bi se to zgodilo...

NASA - Curiosity je ravno pristal na Marsu in šele dobro začel svoje poslanstvo, ko ima NASA že pripravljen načrt za naslednjo misijo, ki bo spet potekala na Rdeči planet. Leta 2016 bo tja krenil InSight, ki bo za razliko od Curiosity, kateri praska po površju, raziskoval Marsove globočine. Objektivneje povedano naj bi izvrtal vsaj pet metrov globoko vrtino.

InSight bo namreč ugotavljal, ali ima Mars trdno ali tekoče jedro (to vprašanje zbuja odsotnost magnetnega polja), kakršnega ima Zemlja. Poleg tega bo poizkusil dognati, zakaj je površje na Marsu v enem kosu, medtem ko je na Zemlji sestavljeno iz več tektonskih plošč, ki drsijo sem in tja. Videli bomo tudi, ali so na Marsu potresi ali ne. Vse te informacije bodo...

NASA - ...