vir: Space
Fotografiji sta nastali slab mesec narazen. Odtenki na drugi so bolj rdečkasti, ker prah v atmosferi ne prepušča modre in zelene svetlobe, deloma pa tudi zaradi precej daljše odprtosti zaslonke na Curiositijevi kameri.
vir: SpaceToda, na nasprotni strani planeta svoje naloge še vedno vestno opravlja Curosity, Opportunitijev mlajši bratec, ki pa ga namesto sončne poganja jedrska energija. Ta se je zdaj oglasil z nekaj selfiji, ki dobro odražajo situacijo na njegovi strani planeta, natančneje v kraterju po imenu Gale. Tau, enota za merjenje stopnje prahu v Marsovi atmosferi znaša tam 8, medtem ko je zadnji izmerjeni tau v okolici Opportunitija znašal 11, nove meritve pa zaradi gostote prahu trenutno niso mogoče. Curiosity za zdaj nima drugih težav, kot da mora fotografije zajemati s precej daljšo izpostavljenostjo, po opravljenem delu pa objektive obrniti v tla, da jih zaščiti pred vetrom.
Nasa za zdaj ne zganja panike, Opportunity je namreč preživel že hujše čase. Pa tudi sicer so peščene nevihte na južni hemisferi planeta spomladi in poleti pogost pojav. Takrat je planet najbližje soncu, različno segrevanje lokacij na površini povzroča močne vetrove, ki drobne prašne delce dvignejo v višave tudi 60 kilometrov in več. Vprašanje, s katerim se znanstveniki ta trenutek ubadajo, pa je, zakaj nekatere peščene nevihte zajamejo celoten planet? Velika večina jih ima namreč povsem lokalen značaj. Scott D. Guzewich, Nasin strokovnjak za atmosfere, je kratek: "Nimamo nobenega pametnega odgovora."
A roverja nista sama. NASA situacijo spremlja tudi s pomočjo svojih treh plovil, ki krožijo v orbiti rdečega planeta: Mars Reconnaissance Orbiter, Mars Odyssey in MAVEN (Mars Atmosphere and Volatile Evolution Mission). Tam sicer krožita še dve plovili Evropske vesoljke agencije (Mars Express in ExoMars Trace Gas Orbiter) ter indijski Mangalyaan oz. Mars Orbiter Mission.