Novice » Znanost in tehnologija » Gravitacijske valove doslej zaznali že štirikrat
Nublet ::
Jao fantje, dokler v 21. stoletju dejansko mečemo denar proč s termoelektrarnami (še pomnite TEŠ 6 tovariši?) lahko samo neuki ljudje razglabljajo kako je denar namenjen bazičnim raziskavam v znanosti "vržen proč".
Mogoče bi pljuvali drugam, če bi se zavedali da večina tehnološkega napredka sloni ravno na bazičnih raziskavah.
Mogoče bi pljuvali drugam, če bi se zavedali da večina tehnološkega napredka sloni ravno na bazičnih raziskavah.
vesolc ::
ko da bi bral komentarje pod 24uram...bi blo najbolš, da se komentarji pod novicam umaknejo in se naj komentirajo na forumu, da se otroci tam lahko kregajo in rešujejo svet...če mate kompe zato, da bedarije pišete skriti za ekranom, pol naj vam bo jasno, da je nakup tega kompa bil stran vržen denar...začnite prvo pri sebi, pol se spustite v tiste, ki majo doktorate iz znanosti in so se zaposlili...ne pa da pametujete medtem, ko vam mama nosi kakav k mizi...
feryz ::
Kmetavzarjem, kot sem sam, je nekaj drugega fascinantno.
Znanstveniki, kakor sami sebe predstavljajo, so danes ljudje, ki pumpajo ogromna sredstva, gradijo ogromne stroje in kupijo ogromno računske moči.
Vse to zgolj in samo z enim namenom. Da dokažejo ali ovržejo teorije, ki jih je nekdo razvil 100 let nazaj. Brez vsega tega, brez evolucije tehnologije, samo z domišljijo in lastnimi možgani.
Kako torej izgleda napredek? V ogromnih detektorjih, s pomočjo ogromno energije, super hitri računalniki pregledujejo skorajda neskončne količine podatkov in iščejo med njimi podobnosti oz. ponavljajoče vzorce. Kaj točno je tule znanstvenega?
Znanstveniki, kakor sami sebe predstavljajo, so danes ljudje, ki pumpajo ogromna sredstva, gradijo ogromne stroje in kupijo ogromno računske moči.
Vse to zgolj in samo z enim namenom. Da dokažejo ali ovržejo teorije, ki jih je nekdo razvil 100 let nazaj. Brez vsega tega, brez evolucije tehnologije, samo z domišljijo in lastnimi možgani.
Kako torej izgleda napredek? V ogromnih detektorjih, s pomočjo ogromno energije, super hitri računalniki pregledujejo skorajda neskončne količine podatkov in iščejo med njimi podobnosti oz. ponavljajoče vzorce. Kaj točno je tule znanstvenega?
antonija ::
Znanstveno je to, da smo nekaj-100-let nazaj sprejeli nacela znansti, po katerih je potrebno teorije potrditi z eksperimenti. In ze dooolgo casa je teorija dalec pred eksperimenti kar se zmogljivosti clovestva tice.
Ampak dokler se drzimo osnovnih nacel znanosti (ki so nas pripeljala do tehnologij in znanj, ki jih trenutno imamo), so eksperimentalne potrditve nujnost.
Navsezadnje: kaj ti pomaga teorija o (npr.) potovanju skozi cas, ce je ne mores prikazat v praksi?
Ampak dokler se drzimo osnovnih nacel znanosti (ki so nas pripeljala do tehnologij in znanj, ki jih trenutno imamo), so eksperimentalne potrditve nujnost.
Navsezadnje: kaj ti pomaga teorija o (npr.) potovanju skozi cas, ce je ne mores prikazat v praksi?
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
nekikr ::
Seveda ima. Kar bi lahko vedel tudi sam, če bi kaj prebral. Samo v Ameriki cca. 60 milijard v letu 2011. Mogoče te je zmedlo to, da živimo v realnem svetu in ne v Starcraft igri. V realnem svetu namreč ne gre tako, da ko nabereš 100 milijard samo klikneš "research", počakaš 5 minut in rezultat je tu. Rak ima veliko prednost pred vesoljem predvsem v tem, da je zanimiv za zasebne vlagatelje. Če vržejo v raziskave nekaj denarja, potem lahko upajo, da bodo naredili tabletko, ki jo bodo dobro prodali. Bazična raziskava gravitacijskih valov je pa za zasebne vlagatelje povsem nezanimiva in zato je toliko bolj pravilno, da se je jih financira - ker jih zasebniki ne bodo. Bodo imeli pa od tega velike koristi čez 5, 10, 100 let.
Saj, ampak tule eni razlagajo, da ima medicina dovolj sredstev in si zato lahko privoščimo tudi milijardni detektor črnih lukenj.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
FrRoSt ::
Kaj točno je tule znanstvenega?
Da so potrdili, že četrtič, da obstajajo tudi gravitacijski valovi.
Da potuje in se gravitacija lahko širi tudi z valovi. Sicer je zelo šibka in jo je težko zaznati, obstaja pa. Širi se tudi z valovi.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
7982884e ::
Kot prvo, v 19. stoletju so te reči odkrivali z milijonkrat manjšimi stroški. Kot drugo, odkrivali so neznane pojave, ki so jih morali šele pojasniti. In kot tretje, za večino tistih stvari so takoj pogruntali tudi kakšen uporaben in koristen namen.
Tule pa porabimo milijonkrat več denarja za "odkrivanje" stvari, za katere se že sto let ve, da so, pa še vedno ne vemo, za kaj bi jih lahko koristno uporabili.
1. ce ti ne vidis potenciala, se ne pomeni, da ga ni. kot druzba smo se odlocili, da bomo razvijali napredno znanost, vkljucno s fiziko, in to je eden izmed njenih delov.
2. relativni delez teh 600 milijonov od BDPja ni tako vecji kot je bil v 19. stoletju relativni delez drugih eksperimentov
3. jamranje kako je dolocena vrst znanosti underfunded zaradi druge vrsti je neumno, ko se ogromno vec denarja mece za druge traparije
imagodei ::
Who cares, za kaj bi lahko uporabljali gravitacijske valove - če jih bo sploh kdaj mogoče za kaj uporabljat. Tehnologija, ki so jo razvili za zaznavanje gravitacijskih valov, bi pa znala prit prav. Razvijajo mašinerijo, ki premika meje tega, kaj zmoremo, kaj znamo.
Očitno spregledan, a zelo pomemben komentar iz prejšnje strani.
- Hoc est qui sumus -
antonija ::
Ko sem jaz bil mladi raziskovalec na institutu sem za vse tsvari vedel zakaj jih delam... zdaj ko sem (stari) raziskovalec (ne vec na institutu), se vedno vem kaj je namen mojega dela za vsako nalogo posebaj.
To si moral bit v eni zelo exoticni skupini, ki je ljudem dajala za delat raziskave za katere niso imeli pojma cemu sluzijo...
To si moral bit v eni zelo exoticni skupini, ki je ljudem dajala za delat raziskave za katere niso imeli pojma cemu sluzijo...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
FrRoSt ::
Ko sem bil mladi raziskovalec na inštitutu, sem imel v pisarni tole na steni.
Glej.
Zadeva je malce nenavadna zato, ker misliš; še bolje: domnevaš, da bi se dalo veliko stvari narediti in postoriti, če bi se odpovedali določenim, kakor jih tu tudi po/imenujejo: bazičnim raziskavam.
Zadevo bi lahko izpeljal tudi drugače. Do iste, podobne rešitve bi lahko prišel tudi po drugi poti. Ne da bi se odrekel bazičnim raziskavam.
Obdavčil bi npr. telekomunikacije in internet s kakšnimi 10% davka (več) in iz tega denarja, se pravi sredstev, bi lahko financiral (boljše) zdravstvo.
Ljudje bi malo manj pisali in komunicirali, malo bolj bi premislili, preden bi kaj zinili.
Samo takrat se ne bi pritoževal en uporabnik, ki bi ga to motilo, ampak bi se zgodila možica. Taka množica in tak revolt, da bi perje frčalo po zraku.
Toliko o današnji mladini. In časih.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
imagodei ::
Jaz nisem bil nikoli mladi raziskovalec, še manj stari, se mi pa zanimiv zdi tale govor od Sagana:
- Hoc est qui sumus -
Kocka ::
Mene pa zanima sledeče:
Zakaj lahko gravitacijski valovi uidejo težnosti črnih lukenj, svetloba pa ne?
Obe valovanji potujeta s svetlobno hitrostjo, ubežna hitrost znotraj črne luknje pa je večja od svetlobne!
Zakaj lahko gravitacijski valovi uidejo težnosti črnih lukenj, svetloba pa ne?
Obe valovanji potujeta s svetlobno hitrostjo, ubežna hitrost znotraj črne luknje pa je večja od svetlobne!
MrStein ::
Saj, ampak tule eni razlagajo, da ima medicina dovolj sredstev in si zato lahko privoščimo tudi milijardni detektor črnih lukenj.
--> "Že spet nekaj neumno podtikaš in nastavljaš neke slamnate može."
Noben ni trdil, da ima medicina dovolj sredstev.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
gus5 ::
Zakaj lahko gravitacijski valovi uidejo težnosti črnih lukenj, svetloba pa ne?Poenostavljen odgovor:
Svetloba ima relativnostno maso; ker je entiteta z maso, stopa v interakcijo s prostor-časom. Prostor-čas 'pove' entitetam z maso, kako/kam naj se gibljejo, entitete z maso pa 'povedo' prostor-času, kako/koliko naj se (u)krivi. Prostor-čas v bližini črnih lukenj je zelo ukrivljen. Ko svetloba pade v 'krivulje' oz. 'kotanje', ki jih naredi čarna luknja v prostor-času, je pot svetlobe določena, svetloba je 'ujeta', 'utirjena'. (Mimogrede: črna luknja nima neposrednega vpliva na svetlobo ali na katerokoli drugo entiteto z maso; entitete z maso 'padajo' v črno luknjo zato, ker jih v luknjo usmeri ukrivljen prostor-čas v bližini črne luknje.) Za razliko od svetlobe ne gravitacija ne gravitacijski valovi nimajo mase, zato se jih ne da 'ujeti', 'utiriti'. V tem smislu črna luknja nima vpliva na gravitacijske valove in ti ji lahko pobegnejo.
Gravitacija (kot jo razloži splošna relativnostna teorija) je manifestacija interakcije med entitetami z maso in prostor-časom. Gravitacijski val je motnja v prostor-času; motnja, ki jo lahko povzroči neka entiteta z maso. (Predstavljaj si, da vržeš kamenček v mlako; koncentrični valovi na vodni površini so motnja, ki jo povzroči kamenček.)
nekikr ::
Seveda je. Recimo nekikr malo prej.
Saj vem, da nisi tako neumen, samo debato si izgubil, ker si skoraj edini proti napredku, ki ne prinaša instantno otipljivih rezultatov, pa potem iščeš izhode. Denarja namreč ni nikoli dovolj. Prepričan sem, da lahko naš drugi tir postavimo za 100 milijard, pa se bo še vedno našel kdo, ki bi ga lahko naredil za 110 milijard. Govora je bilo o raku, za zdravljenje katerega se zmeče dovolj denarja. Dovolj v smislu, da je v zasebnem sektorju tako veliko zanimanja, da državi ni potrebno metati enormnih zneskov za to (sem ti dal link, pa najbrž nisi prebral). Ni pa dovolj denarja za gravitacijske valove, zato ga daje država, po tehtnem premisleku, med stotinami različnimi projekti.
Bo šlo ali drugič raje z voščenkami narišem in dodam "poveži pike", da boš razumel?
FrRoSt ::
Seveda je. Recimo nekikr malo prej.
Saj vem, da nisi tako neumen, samo debato si izgubil, ker si skoraj edini proti napredku, ki ne prinaša instantno otipljivih rezultatov, pa potem iščeš izhode. Denarja namreč ni nikoli dovolj. Prepričan sem, ....
Tudi če bi podeseterili sredstva in kader za odkrivanje zdravila npr. za zdravljenje raka, ni nikakršnega zagotovila, da bi to prineslo kakšen bistveni napredek.
Preboj pa se bo lahko pojavil mimogrede, ko bo npr. biomolekularna tehnologija prišla do kakšnega novega spoznanja, ki ga bodo farmacevti in zdravniki znali izkoristiti.
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Okapi ::
To je recimo zelo neumen argument. Ker po tej logiki je čisto vseeno, v katere raziskave se vlaga denar, pri čisto vsaki lahko pride do kakšnega nepričakovanega odkritja nekoč v prihodnosti. In če je vseeno, potem je bolje vlagati v raziskave, ki imajo poleg neznanih čudežnih odkritij v prihodnosti tudi otipljivo koristne rezultate danes. Poleg tega je po tej logiki veliko bolje financirati sto manjših raziskav s po 10 milijoni, kot eno veliko za milijardo. Verjetnost za neznano čudežno odkritje v prihodnosti bo veliko večje.
Zanemarimo sedaj podrobnost, da biomolekularne raziskave so ravno tiste, ki bi jim jaz namenil milijarde, ki se sedaj zapravljajo za odkrivanje bozonov in gravitacijskih valov, za nabiranje kamnov na Marsu in še kaj.
Tule eni očitno ne štekate, da so tudi bazične raziskave take, ki so usmerjene v reševanje perečih problemov, in take, pri katerih gre predvsem za zadovoljevanje radovednosti.
Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let. Sicer pa ta nesposobnost razumske presoje ni nič novega. Na žalost je celo zelo razširjena.
Zanemarimo sedaj podrobnost, da biomolekularne raziskave so ravno tiste, ki bi jim jaz namenil milijarde, ki se sedaj zapravljajo za odkrivanje bozonov in gravitacijskih valov, za nabiranje kamnov na Marsu in še kaj.
Tule eni očitno ne štekate, da so tudi bazične raziskave take, ki so usmerjene v reševanje perečih problemov, in take, pri katerih gre predvsem za zadovoljevanje radovednosti.
Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let. Sicer pa ta nesposobnost razumske presoje ni nič novega. Na žalost je celo zelo razširjena.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
nekikr ::
Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let.
Tule si se spet zaklal. Ker je danes odkritje zdravila za rak bolj pomembno od gravitacijskih valov naj naredimo kaj točno? Prešolamo vse astrofizike v genetike, čez 10 let jih pa prešolamo nazaj v astrofizike? Vmes seveda tudi zanemarimo vsa vlaganja in raziskave v opremo, ki bi jo ti potrebovali? Daj preberi še enkrat kakšno bedarijo si zapisal...
In še enkrat: države dajejo denar za Ligo, Virgo in še 100 drugih, ker zasebni sektor tega ne bo naredil. Bo pa zasebni sektor zmetal 10x več denarja v zdravljenje raka, ker se jim to izplača.
FrRoSt ::
To je recimo zelo neumen argument. Ker po tej logiki je čisto vseeno, v katere raziskave se vlaga denar, pri čisto vsaki lahko pride do kakšnega nepričakovanega odkritja nekoč v prihodnosti. In če je vseeno, potem je bolje vlagati v raziskave, ki imajo poleg neznanih čudežnih odkritij v prihodnosti tudi otipljivo koristne rezultate danes. Poleg tega je po tej logiki veliko bolje financirati sto manjših raziskav s po 10 milijoni, kot eno veliko za milijardo. Verjetnost za neznano čudežno odkritje v prihodnosti bo veliko večje.
Pač tule je enim očitno vseeno, za kaj vse trošimo omejena sredstva, ki so na voljo (denarna in človeška). Pač niste sposobni razumsko presoditi, kaj naj ima prednost danes in kaj lahko začnemo raziskovati tudi čez sto ali dvesto let. Sicer pa ta nesposobnost razumske presoje ni nič novega. Na žalost je celo zelo razširjena.
Ni vseeno. Na vseh področjih se raziskuje. Tudi neka optimizacija, npr. finančna, raziskave do 10 miljonov ti ne prinesejo nujno rezultatov, ki bodo uporabni sedaj, ali pa sploh kaj izboljšali uporabnost. Raziskuje se pač tisto, kar je še nepoznano in neraziskano.
Samo za primer. Ko sem še hodil v 1. letnik srednje šole. Takrat se je zadeva s črnimi luknjami šele dobro začela. In prof. za fiziko je rekla, da še ni nobenega (trdnega) dokaza, da sploh obstajajo in da se nahaja v središču galaksije. Da je vse to zgolj hipoteza.... Do danes je zadeva krepko napredovala. Seveda to ne bo prineslo kakšnega preboja pri zdravilih za raka in ostale bolezni, vpliva pa na poznavanje vesolja.....
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Okapi ::
In kaj si lahko pomagamo s črnimi luknjami? Vse, kar vemo o njih, je zgolj zadovoljevanje radovednosti in ne rešuje niti enega od sto najbolj perečih problemov človeštva, od boljših baterij in učinkovitejših sončnih celic, umetne inteligence, elektrarn na jedrsko zlitje, napovedovanja potresov, preprečevanja orkanov ... dalje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
FrRoSt ::
Kaj pa gledališče, drama in opera!? To lahko ostane ali zapremo tudi to!?
Premorejo kaj dodane vrednosti? In če, kakšne in pod kakšnimi pogoji!?
Premorejo kaj dodane vrednosti? In če, kakšne in pod kakšnimi pogoji!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
Okapi ::
Če bodo ljudje kupovali vstopnice, ni problema. Poleg tega so ti stroški večinoma razmeroma majhni. Ekstravaganca pa se lahko financira samo z zasebnim denarjem. Dokler betežni ljudje čakajo po pet let, da pridejo v dom starejših občanov, novega Cankarjevega doma, plačanega z državnim denarjem, ne rabimo. Ali dokler bodo najboljši učitelji zapuščali šolstvo, ker je premalo financirano.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
nekikr ::
Zakaj bi morali pa financirati učitelje? A ni bolje, da ta denar porabimo za izume v kmetijstvu, da bomo lahko nahranili svetovno prebivalstvo? Hrane primanjkuje, znanje je pa precej nižje na lestvici prioritet kot hrana. In zakaj bi dali denar za domove za ostarele, ko pa ne bodo ničesar doprinesli boljšim baterijam za novi iPhone? V peč z njimi, toplota naj se porabi pa za kaj bolj pametnega.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
nekikr ::
Ja, nisem pričakoval konkretnega odgovora. V treh straneh ga nisi ponudil, razen lajnanja, kako da so bazične raziskave nepotrebne - v nasprotju s tem kar pravijo učeni možje.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: nekikr ()
Okapi ::
Kot že večkrat, ko nimaš pametnega argumenta, lažeš in podtikaš. NIKJER nisem napisal, da so bazične raziskave nepotrebne.
Lahko bi ti jih takoj naštel sto, ki so nujno potrebne, in premalo financirane. Pa ti jih ne bom, ker s takimi, kot si ti, ne mislim več zapravljati časa.
Lahko bi ti jih takoj naštel sto, ki so nujno potrebne, in premalo financirane. Pa ti jih ne bom, ker s takimi, kot si ti, ne mislim več zapravljati časa.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
FrRoSt ::
Če bodo ljudje kupovali vstopnice, ni problema. Poleg tega so ti stroški večinoma razmeroma majhni. Ekstravaganca pa se lahko financira samo z zasebnim denarjem. Dokler betežni ljudje čakajo po pet let, da pridejo v dom starejših občanov, novega Cankarjevega doma, plačanega z državnim denarjem, ne rabimo. Ali dokler bodo najboljši učitelji zapuščali šolstvo, ker je premalo financirano.
Kam pa odhajajo ti čudoviti ljudje, ki zapuščajo šolstvo, ki je očitno tudi finančno pod-hranjeno!?
Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; smrt slehernega človeka vzame
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat,
komu zvoni; zvoni tebi.
MrStein ::
Če bodo ljudje kupovali vstopnice, ni problema. Poleg tega so ti stroški večinoma razmeroma majhni.
Saj strošek LIGO je tudi razmeroma majhen.
Si kot skopuh, ki jamra nad 50 centi zapravljenega za nekaj (po njegovem) nepomembnega, potem pa za 800 EUR kupi nove felge.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
nekikr ::
Lahko bi ti jih takoj naštel sto, ki so nujno potrebne, in premalo financirane. Pa ti jih ne bom, ker s takimi, kot si ti, ne mislim več zapravljati časa.
Ja, oprosti, če ti ne zaupam tako kot tistim, ki so dejansko izbrali te projekte izmed tisoče drugih, ki so prav tako kandidirali za sredstva, povečini neuspešno. Lahko nas pa vse podučiš, zakaj si ravno ti pametnejši od vseh ostalih? Čisto zares me zanima, da vidimo, s kakšno eminenco imamo opravka.
BigWhale ::
Tule eni očitno ne štekate, da so tudi bazične raziskave take, ki so usmerjene v reševanje perečih problemov, in take, pri katerih gre predvsem za zadovoljevanje radovednosti.
Vsekakor je pomembno kaksne koristi bodo zaradi bazicnih raziskav. Je pa kar problem, ker so bazicne raziskave taksne, ki redko prinesejo neke direktne koristi in redko so te koristi hitro uporabljene. Po pravici povedano je zelo malo bazicnih raziskav taksnihi, za katere lahko reces, da resujejo neke perece probleme.
Tukaj je se ovira, da globlje kot kopljemo, pocasneje gre in dalj casa je potrebno za raziskave, pa tudi vec denarja potrebujemo za to. Aparaturo za detekcijo elektromagnetnih valov si je lahko naredil skoraj vsak. Aparature za detekcijo gravitacijskih valov pa ne. Elektriko so zaceli proucevati ze v 16 stoletju neke prave prakticne uporabe pa ni bilo niti v 18 stoletju. Je kar nekaj casa trajalo, da je bilo kaj pametnega iz te elektrike. :)
No, pri gravidacijskih valovih je pa treba uporabiti samo malo domisljije in si lahko zamislis hoverboard ali pa anti gravitacijsko podlogo s katero lahko premikas izjemno tezka bremena. Obvladovanje gravitacije nam utegne prinesti kup koristi, tako kot obvladovanje elektro magnetizma.
Okapi ::
Ja, če poleg domišljije uporabiš še malo pameti in obstoječega fizikalnega znanja, pa vidiš, da iz te moke ne bo kruha, ker so v igri prevelike mase oziroma energije.
Danes o znanosti vemo dovolj, da ni treba slepo ugibati, s katerimi bazičnimi raziskavami bomo morda naredili kakšen napredek pri baterijah, ali pri razvoju umetne fotosinteze, ali umetne inteligence.
Danes o znanosti vemo dovolj, da ni treba slepo ugibati, s katerimi bazičnimi raziskavami bomo morda naredili kakšen napredek pri baterijah, ali pri razvoju umetne fotosinteze, ali umetne inteligence.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Kocka ::
https://medium.com/starts-with-a-bang/a...
@gus5 in @ikeman, Hvala za odgovore. Nekaj takega sem iskal...
Saj, če razmišljaš o gravitacijskih valovih kot o raztezanju in ukrivljanju prostora, je nekako logično. Če pa razmišljaš o gravitonih (podobno kot so fotoni nosilci elektromagnetnega valovanja) pa mi nekako ne gre skupaj, zakaj fotoni imajo "virtualno maso" zaradi energije, ki jo prenašajo in svetlobne hitrosti, gravitoni pa ne. Na prve vpliva gravitacija, na druge pa ne.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Kocka ()
nekikr ::
Evo, nobelova nagrada. Vidiš Okapi, za nekaj pa le so koristni ti valovi
Samo zato, ker so bedaki v komisiji in ne prepoznajo potreb bo boljših baterijah za naše mobilce in nepotrebnost nekih valov tam daleč stran. Okapi bi to postavil na svoje mesto, je le avtoriteta na svojem področju (prof. dr. forumskega nabijanja).
TESKAn ::
Z gravitacijskimi valovi se bo lahko posredno zaznalo temno snov.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.
dexterboy ::
@Okapi-ja je treba peljati na pir ali več njih, da se bo prepričal, da tudi vlaganje v bazične raziskave (aka. male pivovarne) ima na dolgi rok uporabno vrednost, ker smo lahko z raziskavami v večje finance prišli do mobitelov, s katerimi lahko slikaš pivopivca in nje sliko hipoma objaviš na socialnih omrežjih
@TESKAn; temna snov ne obstaja, saj bazična raziskava še ni potrdila obstoj le-te
@TESKAn; temna snov ne obstaja, saj bazična raziskava še ni potrdila obstoj le-te
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Markoff ::
Ne vem, ali naj občudujem vas forumaše za neverjetno strpnost ali vas naj pošljem nekam, ker konstantno hranite u-know-hoe?
Človek sploh ne debatira z vami, temveč poizkuša razreševati svoje negotovosti. Saj dobro ve, da nima prav, samo priznati si ne more, kajti priznanje zmote obravnava kot osebni poraz. Poznam par takih v živo, ne zapravljam časa z njimi. Ni večjega osebnega spoznanja, kot priznanje lastne zmote. Nekateri potrebujejo(mo) leta, nekaterim tisočletja ne bi zadostovala.
Ali veliko denarja zmečemo v bazične raziskave, ki ne vodijo nikamor? Ja, najverjetneje ga.
Ali veliko denarja zmečemo v bazične raziskave, ki bodo vodile v aplikativne? Absolutno ja.
Ali naj torej mečemo denar v bazične raziskave (v obsegu, ki si ga družba pač lahko privošči in v smeri, ki se kažejo kot perspektivne)? Zakaj se to sploh sprašujemo?
Človek sploh ne debatira z vami, temveč poizkuša razreševati svoje negotovosti. Saj dobro ve, da nima prav, samo priznati si ne more, kajti priznanje zmote obravnava kot osebni poraz. Poznam par takih v živo, ne zapravljam časa z njimi. Ni večjega osebnega spoznanja, kot priznanje lastne zmote. Nekateri potrebujejo(mo) leta, nekaterim tisočletja ne bi zadostovala.
Ali veliko denarja zmečemo v bazične raziskave, ki ne vodijo nikamor? Ja, najverjetneje ga.
Ali veliko denarja zmečemo v bazične raziskave, ki bodo vodile v aplikativne? Absolutno ja.
Ali naj torej mečemo denar v bazične raziskave (v obsegu, ki si ga družba pač lahko privošči in v smeri, ki se kažejo kot perspektivne)? Zakaj se to sploh sprašujemo?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Okapi ::
Nobelova nagrada za kemijo je recimo letos šla za zelo uporabno stvar. Naj si vsak sam pogugla.
Markoff, ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.
Markoff, ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.
MrStein ::
To lahko kadarkoli rečeš za vsako bolezen za katero še ni zdravila.
Internet so izumili, namesto zdravila za <vstavi bolezen>?! Prasci!
Internet so izumili, namesto zdravila za <vstavi bolezen>?! Prasci!
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
McAjvar ::
ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.
Kdo v tem primeru zagotavlja, da če bi namesto za detekcijo gravitacijskih valov sredstva namenili za raziskavo dotične še neozdravljive bolezni, da bi zdravilo dejansko tudi odkrili?
"[...] the advance of civilization is nothing
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
but an exercise in the limiting of privacy."
- Isaac Asimov
gus5 ::
Okapi ::
ko boš ti ali kdo od tvojih bližnjih zbolel, in ti bodo povedali, da zdravila (še) ni, boš pa lahko rekel, ah, bo že, glavno da so gravitacijske valove zaznali.
Kdo v tem primeru zagotavlja, da če bi namesto za detekcijo gravitacijskih valov sredstva namenili za raziskavo dotične še neozdravljive bolezni, da bi zdravilo dejansko tudi odkrili?
Nihče ničesar ne zagotavlja, verjetnost pa se poveča s količino vloženih sredstev in številom ljudi, ki delajo na rešitvi problema.
Je pa žalostno, da je treba takšne reči sploh razlagati.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Ob zlitju nevtronskih zvezd prvikrat zaznali gravitacijske valove in svetloboOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 6799 (5115) | bobby |
» | Nobelova nagrada za fiziko 2017Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8315 (6895) | gus5 |
» | Einstein je imel prav: observatorij LIGO odkril gravitacijske valove! (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 37668 (29080) | Spajky |
» | Gravitacijske valove zaznali že drugičOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 11501 (9655) | gus5 |
» | Začenja se nov lov na gravitacijske valoveOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7593 (5723) | Markoff |