Nobena skrivnost ni, da na internetu živimo v majhnem mehurčku. Dokler je ta vsaj približno reprezentativen in odslikava realnost, se s tem nihče pretirano ne ukvarja. Vsi vemo, da npr. Google zadetke pri iskanju razvršča tudi glede na preteklo zgodovino iskanja, obiskane strani, geografsko lokacijo in še kak parameter.
Precej prahu pa je dvignila novica, da so zaposleni v Facebooku redno in namenoma zgodbe o republikancih rangirali niže v sekciji novic (Trending). Čeprav naj bi nekatere zgodbe, denimo o srečanju CPAC organsko kotirale više, so jih prestavili niže. Organska kotacija tu pomeni uvrstitev, kot jo izračunajo v principu nevtralni algoritmi. Nekateri nekdanji zaposleni v Facebooku priznavajo, da je bila njihova naloga namerno vrivanje manj aktualnih zgodb v sekcijo aktualnih novic, da bi dvignili vtis nevtralnosti ali izboljšali javno podobo Facebooka (z npr. novicami o sirskih beguncih).
Zakaj je to problem? Načeloma ni, če gledamo vzporednice s klasičnimi časniki, ki so običajno zelo jasno profilirani in je vsem razumljivo, da je uredniška politika pač plod odločitve manjše skupine ljudi (ki sicer zasledujejo širše interese). Toda Facebook trdi, da prikazujejo teme zgolj in samo zato, ker so pač postale popularne. Facebook naj bi po lastnih navedbah odmislil uredniško politiko in res pustil, da ljudje vidijo, kar je pač popularno. Toda navedbe nekaterih zaposlenih, ki so želeli ostati anonimni, temu nasprotujejo.
Facebook je v izjavi za javnost zapisal, da jemljejo vse obtožbe o pristranskosti zelo resno in da ne manipulirajo s temami, ki se na Facebooku prikazujejo kot aktualne. V daljšem odgovoru pa je Tom Stocky, namestnik vodje Searcha v Facebooku, zapisal, da imajo stroga pravila o nevtralnosti in nepristranskosti. Dodal je, da niso odkrili nobenih dokazov za kakršnekoli manipulacije.
Ker je politika v ZDA pred predsedniškimi volitvami resna tema, ni presenetljivo, da Odbor za trgovino, znanost in transport pri Senatu zahteva odgovore, ki jih mora prejeti do 24. maja. Facebook je seveda obljubil odgovore.
Ne glede na končni razplet zgodbe ostaja dejstvo, da so Facebook, Google in drugi elektronski mediji ter zlasti družabna omrežja izjemno močna orodja. Ker delujejo drugače kot klasični mediji, lahko po eni strani omogočajo svobodo izražanja in izmenjavo najrazličnejših mnenj, po drugi strani pa so odlično orodje za hude manipulacije javnega mnenja.
