Slo-Tech - Evropska agencija za zdravila (EMA) je danes odobrila uporabo cepiva proti covidu-19, ki sta razvili nemško in ameriško podjetje BioNTech in Pfizer. Cepivo, ki je že odobreno v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji, se bo lahko v EU začelo uporabljati takoj. Namenjeno je vsem ljudem, ki so starejši od 16 let. Odbor za zdravila v humani uporabi (CHMP) pri EMA je izvedel temeljit pregled vseh dostopnih informacij o cepivu z imenom Comirnaty, pod katerim se trži, in izdal pozitivno mnenje. CHMP je soglasno ocenil, da so predloženi podatki o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zadostni, zato je priporočil izdajo pogojnega dovoljenja za promet. Slovenski regulator JAZMP priznava evropska dovoljenja.

V dosedanjih kliničnih preizkusih je sodelovalo 44.000 ljudi, ki so v polovici primerov prejeli cepivo, v drugi polovici pa placebo. Pri 36.000 ljudeh, ki so izpolnjevali pogoje, so opazovali incidenco covida-19. Med cepljenimi je osem ljudi razvilo simptome bolezni, v skupini s placebom pa 162....

TorrentFreak - Najbolj vroča knjiga v ZDA ta hip je zagotovo The Room Where It Happened, spisal jo je John Bolton, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Donalda Trumpa in bo uradno izšla jutri. Zlasti je vročico stopnjevala v zraku viseča prepoved izida, ki jo je zaradi prestreljenosti z zaupnimi informacijami zahtevala ameriška vlada.

Minulo soboto je zvezno sodišče razsodilo, da knjiga vendarle sme med bralce. V obrazložitvi sodbe je sicer zapisano, da z izidom postavljajo na kocko nacionalno varnost, a da bi bila kakršnakoli prepoved nesmiselna, saj je maček že davno ušel iz vreče. Knjigo je namreč že prebralo nekaj recenzentov in novinarjev, zato statusa quo po mnenju sodnika ni več mogoče vzpostaviti. Kar je še huje, knjiga se je brž znašla na spletu, eden prvih jo je objavil portal za objavo pobeglih skrivnosti, Distributed Denial of Secrets, čigar strežnik je nato pokleknil zaradi števila zahtevkov za prenos 37 MB velike e-knjige. Sledilo je deljenje prek bolj diskretnih storitev,...

Reuters - Reuters poroča, da je Yahoo lani začel nadzorovati in prebirati vso elektronsko pošto, ki so jo prejeli njegovi uporabniki, ter jo selektivno posredovati FBI ali NSA. To so potrdili trije viri: dva nekdanja zaposlena v Yahooju in tretji s početjem seznanjen vir, Yahoo pa je posredoval precej medlo ne-zanikanje, saj so v odzivu zapisali zgolj, da so podjetje, ki spoštuje ameriško zakonodajo.

O tajnih odredbah, ki jih ameriške obveščevalne službe vročajo ameriškim podjetjem, smo že večkrat pisali. Formalno mora tako prestrezanje odobriti tajno sodišče, a to s tem nima prav nobenih problemov - lani je odobrilo kar vse zahtevke. Zaradi takih odredb je ugasnil na primer Lavabit. Nekoliko drugače se je na FBI-jev zahtevek, da mu odšifrira telefon iPhone 5C,...

Google - Google je razkril število zahtev po razkritju podatkov uporabnikov, ki so jih prejeli v drugi polovici minulega leta. To polletno počno že od leta 2009 in trend se z eno samo izjemo še ni spremenil. Vsako polletje je teh zahtev več.

V zadnjem polletju, za katerega imamo sveže podatke, torej od julija 2015 do decembra 2015, so prejeli 40.677 zahtevkov, ki so se nanašali na 81.311 uporabniških računov. To je 18 odstotkov več kot polletje pred tem in največ v zgodovini. Z naskokom največ zahtev prihaja iz ZDA, od koder jih je bilo 12.523. Google je vsaj nekaj podatkov poslal na podlagi 79 odstotkov zahtev. Na drugem mestu je Nemčija s 7491 zahtevki in 57-odstotno uspešnostjo, sledijo pa Francija, Velika Britanija in Indija. Na...

Reuters - Ameriško sodišče za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISA Court), ki bdi nad akcijami ameriških obveščevalnih služb v ZDA in pri katerem morajo NSA, FBI in druge organizacije pridobiti odredbo za nadzor nad tujimi obveščevalci na ozemlju ZDA, je v letu 2015 odobrilo prav vse zahtevke.

Sodišče je lani od FBI in NSA prejelo 1457 zahtevkov za nadzor telekomunikacij (elektronska pošta, telefonski klici ipd.) ter zavrnilo nobenega. Tako je razbrati v kratkem sporočilu, ki so ga prejeli vodje pristojnih odborov v ameriškem kongresu. Sodišče s tem nadaljuje minulo prakso, saj so v letu 2014 prejeli 1379 zahtevkov in spet odobrili kar vse. Sodišče je nazadnje kakšen zahtevek zavrnilo leta 2009, in sicer dva, pred tem pa še leta 2008 enega, leta 2007 štiri, leta 2006...

CNet - Čeprav je FBI domnevno uspel odkleniti iPhone ubitega napadalca, ki je lani zagrešil pokol v San Bernardinu, se ne nameravajo odpovedati možnosti, da kar od Appla zahtevajo pomoč pri vdiranju v iPhone. V petek je namreč sodišču FBI v izjavi poudaril, da ne odstopajo od zahtevka po sodni odredbi, po kateri mora Apple nuditi vso mogočo pomoč pri dostopu do podatkov.

Spomnimo, da je FBI to zahteval na začetku, potem pa se je Apple pritožil z utemeljitvijo, da od njega v resnici zahtevajo luknjanje lastnega operacijskega sistema, s čimer bi ogrozili varnost milijonov naprav in jih potencialno odprli hekerskim in drugim napadom. FBI je potem začasno umaknil zahtevo, ker jim je telefon pomagala odkleniti neka...

The New York Times - Ameriška NSA je objavila poročilo o uspešnosti projekta Stellarwind, kakor se je kodno imenoval po napadih leta 2001 vzpostavljeni sistem PSP (President's Surveillance Program), ki je omogočal prisluškovanje in prestrezanje podatkov brez sodnih odredb. Javnost za njegov obstoj izvedela že leta 2005, a so bile informacije izjemno okrnjene. Junija 2009 je inšpektorat za obveščevalne službe objavil zelo skrajšano in cenzurirano verzijo poročila, nekoliko večji del pa je predlani razkril Snowden. Sedaj je The New York Times uspel z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja (FOIA request) in NSA je posredovala celotno, dasi mestoma še vedno počrnjeno poročilo.

Iz poročila...

Techdirt - Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Wired News - Zvezno pritožbeno sodišče za 9. okrožje (zahodni del države) je pravkar razveljavilo dve leti staro sodbo nižjega sodišča, ki je dvema ameriškima odvetnikoma (na sliki) dodelilo 20 tisoč dolarjev odškodnine zaradi nezakonitega prisluškovanja njunih telefonskih pogovorov s stranko iz Savdske Arabije, rekoč, da je vlada ZDA zaščitena s suvereno imuniteto.

Prisluškovanje je bilo del širšega in nezakonitega nadzora ljudi na ameriških tleh, ki ga je avtorizirala naročila vlada nekdanjega predsednika Busha kot odgovor na teroristične napade 11. septembra 2001, v javnost pa je prišlo štiri leta kasneje v članku v NY Times (Bush Lets U.S. Spy on Callers Without Courts). Zahteva za sodno avtorizacijo prisluškovanja izvira iz...