Slo-Tech - Astronomi so odkrili precej trdne dokaze, da je v neposredni bližini središča naše galaksije še ena zelo masivna črna luknja, od katere je v Rimski cesti večja le tista točno v središču. Imela naj bi maso približno 100.000 Sonc, s čimer se uvršča med srednje težke črne luknje.
Da je v središču Rimske ceste supermasivna črna luknja, je trenutno prevladujoča teorija, saj imamo zanjo precej astronomskih dokazov. Leta 1974 so namreč odkrili močan vir radijskega sevanja Strelec A*, ki je približno 26.000 svetlobnih let oddaljen od Zemlje. Kasnejše meritve so pokazale, da je Strelec A* zelo masivno in gosto telo, ki tehta približno 4,1 milijona Sončevih mas. Glede na njegov sorazmerno majhen polmer sklepamo, da gre za supermasivno črno luknjo. Vidimo je zato, ker materija pred prečkanjem dogodkovnega horizontavrtinči in zaradi visokih temperatur in gostot oddaja velike količine elektromagnetnega valovanja.
Strelec A* seveda ni edina črna luknja v naši galaksiji, je pa najmasivnejša. Poleg nje je samo v naši galaksiji na milijonelažjih črnih lukenj, saj se zvezde, ki imajo več kot pet Sončevih mas, načeloma sesedejo v majhne črne luknje. Identificirali smo je le malo, najbližjo pa najdemo vsega 1600 svetlobnih let od Zemlje. Sedaj pa smo dobili precej trdne dokaze, da je blizu središča galaksije še ena zelo masivna črna luknja. Astronomi so v japonskem observatoriju Nobeyama odkrili plinski oblak CO-0.40-0.22 približno 200 svetlobnih let od centra naše galaksije. Tudi teleskop ASTE v Čilu je pokazal isti oblak. Nenavadna značilnost tega oblaka je visoka disperzija hitrosti delcev, kar pomeni, da se nekatere komponente v njem gibljejo zelo hitro, druge pa zelo počasi. Takšna disperzija lahko vztraja le ob viru energije, saj se sicer hitrosti s trki izenačujejo. S simulacijami so pokazali, da lahko opažene rezultate najbolje razložijo, če predpostavijo obstoj vira gravitacije z maso 100.000 Sonc v območju 0,3 svetlobnega leta, kar je - črna luknja.
Če se bo pokazalo, da gre resnično za črno luknjo s tolikšno maso, bo to prvo odkrita srednje težka črna luknja. Doslej smo našli le supermasivne in lahke, takih pa ne.
Zagotovo so vse črne luknje iz 100% recikliranega materiala
Ja, včasih se tudi jaz vprašam, kako je znotraj te krogle. Če to sploh JE vprašanje... Naši možgani dojemajo štiri dimenzije, že pri teoriji relativnosti in kvantnem računalniku pa marsikoga "zaboli glava"
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Meni je najbolj to, da ce ima ta stvar res take specse, kot pravijo. Potem je res nedotakljiva oz. ne bomo zvedli o njej nikoli kaj dosti vec, kot vemo trenutno.
Teoreticno, kako blizu bi lahko poslali sondo najblizji crni luknji in ali bi dobili sploh kake informacije s te razdalje ?
Nekje sem bral, da tudi črne luknje hlapijo na "polih". Kako hiter pa je ta postopek? Je možno, da ČL posrka vase ves bližnji material in ga nato samo še oddaja s hlapenjem? Če pomislimo na mrzlo smrt vesolja (neskončno širjenje), je bolj realno, da bo vsa materija zbrana v posameznih črnih luknjah ali se bo razpršila enakomerno po vsem vesolju, če bomo temu pojavu sploh še lahko tako rekli (in če bo kdo obstajal, da bi na to pomislil ali rekel...)?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Meni je najbolj to, da ce ima ta stvar res take specse, kot pravijo. Potem je res nedotakljiva oz. ne bomo zvedli o njej nikoli kaj dosti vec, kot vemo trenutno.
Teoreticno, kako blizu bi lahko poslali sondo najblizji crni luknji in ali bi dobili sploh kake informacije s te razdalje ?
Še znotraj črne kugle se da marsikaj računat, ker tam še ni nič tako posebnega, razen tega, da informacije ne more uiti ven. Kaj je znotraj same singularnosti, ki je skrita znotraj te črne kugle, pa verjetno nikoli ne bomo vedeli, ker tam notri je vse N/A. Tam še "notri" ni definiran, kaj šele kaj je notri.
Ja, včasih se tudi jaz vprašam, kako je znotraj te krogle. Če to sploh JE vprašanje...
Hja, sama črna luknja oz singularnost je točkovni objekt, zato kontekst notranjosti tu niti ne obstaja. Notranjost ima lahko kvečejemu njen dogodkovni horizont, ampak ali ga ima? Če je prostor-čas v celoti ovit okoli dogodkovnega horizonta, potem notranjost niti ni del vesolja, ali potem lahko rečemo da obstaja? Meni osebno je pri tem najbolj zanimivo, da strašno rad berem knjige o črnih luknjah in string teoriji in podobne, pri čemer absolutno ničesar ne štekam - a ni to zabavno?
Crne luknje s premerom 0.3 svetlobnega leta bi bila ogromna telesa.
Najvecja odkrita crna luknja M87 ima premer okrog 40 miljard kilometrov, kar se prevede v razdaljo 37 svetlobnih ur oz. 4 kratno razdaljo od sonca do neptuna. Kar je ogromno. Njena masa je nekje okrog 6.6 miljard soncevih.
Crna luknja s premerom 0.3 svetlobnega leta bi pomenila crno luknjo s premerom 109,5 svetlobnih dni oz. kar 71x vecjo v premeru od trenutne najvecje odkrite. Kaksno razliko v volumnu to naredi je menda jasno. Masa taksne crne luknje bi bila neprimerljivo vecja od vsega trenutno odkritega. One scary black hole, that's for sure.
Ce smo natancnejsi, bi crna luknja s premerom 0.3 svetlobnega leta vsebovala maso 1 500 000 000 000 sonc. Kar je prevedeno 1 kvadriljon, 500 triljonov mas sonc.
a je mozno, da tam ni singularnost (gostota = inf), ampak je prostor samo toliko ukrivljen, da materija še ni prispela do središča
Vse je možno, dokler ni dokazano. Nihče še ni šel tja in jo preučil ter prinesel rezultate nazaj. Če pa bi že kdo bil v bližini za samo sekundo, bi se pa tačas že končalo življenje na zemlji. Seveda nazaj tako ali tako ne bi mogel.
V bistvu na nek način že živimo. Sj mlečna cesta je oz je kot neko obrobje črne luknje na sredini.
Živimo torej v predmestju črne luknje.
Ciljal sem bolj v smer da je vesolje kot ga poznamo v bistvu črna luknja ki se veča(in golta črno luknjo v kateri je) ob enem pa v njej nastajajo črne luknje (ki jo požirajo od znotraj) te pa spet imajo luknje ki jih goltajo.....catch 22.. tako se krog ne zaključi..
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Saj ne "ponikne"... Samo skoncentrirana je v singularnostni tocki. Tudi gravitacijski privlak ni neskoncen. Je pa dovolj mocan, da izhodna hitrost presega hitrost svetlobe. Seveda ima vecja crna luknja mocnejsi privlak kot pa manjsa.
Glede na to, da crne luknje "posrkajo" vase vse zivo ali to pomeni, da je v njih gromozanski tlak?
Pa nikoli se nisem vprasal, ce se lahko "prenasitijo". Ce da, ali jih nato raznese? Big bang? :)
Tlak kot sam v singularnosti ne obstaja, ker singularnostna tocka nima dimenzij. Obstaja pa masa in to je to, kar prakticno definira crno luknjo. Kot koncentrat mase v neskoncno majhni tocki.
Nekje sem bral, da tudi črne luknje hlapijo na "polih". Kako hiter pa je ta postopek? Je možno, da ČL posrka vase ves bližnji material in ga nato samo še oddaja s hlapenjem? Če pomislimo na mrzlo smrt vesolja (neskončno širjenje), je bolj realno, da bo vsa materija zbrana v posameznih črnih luknjah ali se bo razpršila enakomerno po vsem vesolju, če bomo temu pojavu sploh še lahko tako rekli (in če bo kdo obstajal, da bi na to pomislil ali rekel...)?
Crne luknje bodo zelo verjetno zadnji "prebivalci" vesolja. Tudi najvecje crne luknje bodo pocasi izhlapele v vesolje preko kvantnih procesov cez triljone triljone triljone let. Takrat pa bo vesolje ze zdavnaj mrtvo hladno.
Za predstavo: Crna luknja, katere masa ustreza 1 soncni masi bi ob neaktivnosti izhlapela v ~10^67 letih.
Za najvecje crne luknje v vesolju je ta doba evaporacije nekje ~10^100 let. Precej dolga doba.
... 
...