Prijavi se z GoogleID

» »

O čem sanjajo umetni možgani

O čem sanjajo umetni možgani

Nižji nivoji nevronskih mrež zaznavajo oblike in krivulje

Domišljijski svet nevronskih mrež, ko izhodni podatek pošljemo na vhod in postopek ponavljamo.

Ojačitev prvega pojma, ki ga vidi nevronska mreža, lahko pričara neobstoječe objetke na fotografije.

Model nevrona

Slo-Tech - Google je eno izmed vodilnih podjetij na področju prepoznavanja slik in govora ter strojnega prevajanja. Vsem trem problemom je skupno dejstvo, da niso rešljivi z enostavnimi sekvenčnimi algoritmi, ker ne moremo predvideti vseh možnih vhodnih podatkov. Največ na tem področju obljubljajo umetne nevronske mreže (ANN). Google je v zadnji objavi pokazal nekaj fantastičnih slik, ki dajejo vpogled v delovanje ANN.

Kot tolikokrat v zgodovini je tudi zamisel ANN navdahnila narava, ki je imela milijarde let časa, da poišče rešitve za probleme. Te niso vedno optimalne, so pa v okviru možnosti in potreb zelo dobre. Kjer bi se s klasičnim zaporednim algoritmom zaleteli v zid, so se ozrli po bioloških nevronskih mrežah oziroma možganih. To je zelo logična poteza, saj so človeški možgani izjemno dobri pri reševanju problemov, za katere jih je evolucija optimizirala - npr. prepoznavanju obrazov in govora, produkciji koherentnega govora ter približnem reševanju parcialnih diferencialnih enačb za premikanje po prostoru. Slednje je za računalnike rešljiv, dasi zelo težak problem, medtem ko je prepoznavanje slik bistveno trši oreh.

Človeški možgani niso le izvrstni, ko morajo izluščiti bistvo s slike (princip izkorišča CAPTCHA), temveč avtomatično izvedejo kup popravkov. Če se omejimo na zaznavanje svetlobe, torej gledanje, možgani prejeto sliko obdelajo, pri čemer se naslanjajo na izkušnje in predznanje. Kadar jih silimo v interpretacijo nepoznanih, manj verjetnih ali drugih situacij, za katero ji ni izurila niti evolucija niti trening za časa življenja, vidimo optične prevare. Pri računalniškem prepoznavanju slik pa smo za zdaj zadovoljni že s tem, da loči hamburger od pleskavice.

Od simulacije možganov smo še daleč. Povprečni človeški možgani imajo okrog 1011 nevronov in 1014-1015 povezav med njimi, po katerih signali potujejo s frekvenco do 100 Hz. Če ima posamezen signal nekaj bitov, bi bilo 1017-1018 operacij na sekundo zadosti za simulacijo možganov. Simulacija možganov je umetna inteligenca po definiciji. Tej meji pravimo zgornja Moravčeva meja, medtem ko je spodnja Moravčeva meja pri okrog 1015 operacijah na sekundo. Najhitrejši superračunalniki trenutno dosegajo okrog 30 petaflops (3 x 1016 operacij s plavajočo vejico na sekundo). Njihova arhitektura je seveda povsem drugačna kakor v nevronskih mrežah, a vsaj surova moč se že približuje tudi zgornji Moravčevi meji. Transhumanist Nick Bostrom je leta 1998 to napovedal za leto 2015-2024, deset let pozneje pa je dopisal, da pred letom 2035 umetne (super)inteligence verjetno ne bo.

A po drugi strani superračunalniki že diagnosticirajo bolezni, zmagujejo na kvizih in svetujejo kupcem. V tem primeru gre sicer za sorazmerno omejen nabor sposobnosti superračunalnika in vprašati se moramo, ali je cilj izdelati prilagodljivo in vsestransko superinteligenco po vzoru človeka ali zgolj orodja za kopanje po gorah podatkov in sprejemanje zaključkov. Z drugimi besedami gre za to, ali želimo opraviti Turingov test ali zgolj dobiti najboljše možne rezultate na določenem problemu. Če želimo tisto prvo, bo treba še počakati, a pot je prava. Že pred tremi leti so uspeli modelirati bakterijo Mycoplasma genitalium.

Če se vrnemo k umetnim nevronskim mrežam, so te še vedno precej oddaljene od kompleksnosti možganov, a že dajejo zelo dobre rezultate. Pri nevronskih mrežah se sistem uči sam na primerih, zelo podobno kot človek. Otrok ne naučimo vseh možnih slovničnih pravil preden začnejo govoriti, prav tako si ne pogledamo vseh modelov stolov na svetu, pa bomo za nepoznan stol še vedno vedeli, da gre za - stol. Nevronske mreže delujejo podobno.

Umetni nevroni imajo več vhodov, ki so različnih uteženi, ter en izhod. Odvisno od podatkov na vhodu nevron signal pošlje naprej ali pa ne. Oblike, povezave in vzdražni pragovi v nevronskih mrežah so različni. Preproste imajo en sloj, zapletenejše jih imajo več. Nevronske mreže se učijo na primerih, tako da mreži damo vhodni podatek (recimo sliko čolna) ter povemo pričakovan odziv (npr. čoln), nato pa treniramo na več primerih. Mreža se sčasoma samouglasi; pravimo, da je naučena.

Problem je, da ne moremo točno vedeti, kaj se dogaja v njej, četudi so odzivi pravilni. Google je domiselno pogledal vanjo. Običajno damo mreži vhodne podatke in želimo odziv. V Mountain Viewu so proces obrnili in so nevronski mreži dali sliko - bodisi naključni šum bodisi dejansko fotografijo - ter od mreže zahtevali, naj ojači, kar ustreza določenemu pojmu, ki ga mreža prepoznava Dejansko so s tem pogledali, kako si nevronska mreža predstavlja posamezen pojem. Rezultati so zelo nenavadni, domala domišljijsko sanjski.

V drugem delu pa so vzeli fotografijo in posameznemu nivoju mreže naročili zgolj, da ojači, kar vidi. Tako lahko vizualizirajo, kaj posamezen del mreže išče. Nižji sloji prepoznavajo robove, zavoje, krivulje in oblike, medtem ko višji sloji sliko razstavijo na abstraktne pojme. Na ta način je Google dobil zelo dobro informacijo o tem, kaj počne določen del nevronske mreže in česa se je naučil.

Nevronske mreže so uporabne na mnogoterih področjih, kjer problemi nimajo lepo definirane poti do rešitev. Tudi v kemiji pri načrtovanju zdravil in analitiki se uporabljajo, pri reševanju določenih matematičnih problemov, v financah itd.

Sanjajo torej še o marsičem, ne le električnih ovcah.

32 komentarjev

matijadmin ::

Meni je pa fascinantno, kako bodo mikrobiološki produkti v/na čipih kmalu napadali razne algoritme z grobo silo, če jih že ne ...

Cultured neuronal network @ Wikipedia

Letala naj bi z malo učenja skoraj že zmogli ...

http://neural.bme.ufl.edu/page12/page1/...
http://news.discovery.com/tech/robotics...
http://www.newscientist.com/article/dn6...
Vrnite nam techno!

pegasus ::

Ja, nevronske mreže so izgleda končno prišle do stopnje, ko dajejo uporabne rezultate. Problem mi je to, da je sedaj ta tehnologija relativno nedostopna navadnih smrtnikom, tako po potrebnem znanju kot po potrebni strojni opremi. Je pa dostopna večjim podjetjem, ki jo bodo razvila in integrirala v interne procese ter iz tega naredila konkurenčno prednost ter še bolj odletela v nebo. Zadeva ima potencial, da popolnoma uniči prosti trg ...

terryww ::

zgleda kot zanimiv umetniški projekt - kaj stroji sanjajo
It is the night. My body's weak.
I'm on the run. No time to sleep.

radiokills ::

Problem mi je to, da je sedaj ta tehnologija relativno nedostopna navadnih smrtnikom


Mislim da je dostopnejša kot kadarkoli. Tukaj imaš cca 1K opensource orodij, z AWS-jem pa imaš tudi dostop do really big compute powerz razmeroma poceni. Slednje so potrebne predvsem v procesu "učenja" nevronske mreže. Naučena pravila potem lahko izvoziš v preprosto datoteko in jo uporabljaš na svojem laptopu.

kotnikd3 ::

terryww je izjavil:

zgleda kot zanimiv umetniški projekt - kaj stroji sanjajo

Slike so res fascinantne.
Me zanima, kaj bi razni umetniki rekli na take ali podobne zadeve. A je to, kar nardi računalnik lahko tudi draga umetnost? Kje je meja?

PrihajaNodi ::

radiokills je izjavil:

Problem mi je to, da je sedaj ta tehnologija relativno nedostopna navadnih smrtnikom


Mislim da je dostopnejša kot kadarkoli. Tukaj imaš cca 1K opensource orodij, z AWS-jem pa imaš tudi dostop do really big compute powerz razmeroma poceni. Slednje so potrebne predvsem v procesu "učenja" nevronske mreže. Naučena pravila potem lahko izvoziš v preprosto datoteko in jo uporabljaš na svojem laptopu.



To je proibližno tako kot bi rekel rekel na spletu si lahko pogledaš kako iz pajkove mreže napraviti vrv, ki naj bi veljala za najmočnejšo na svetu. Poleg tega zakaj bi nekdo počel to kar ti omenjaš? Ker ima preveč časa?

pegasus je izjavil:

Ja, nevronske mreže so izgleda končno prišle do stopnje, ko dajejo uporabne rezultate. Problem mi je to, da je sedaj ta tehnologija relativno nedostopna navadnih smrtnikom, tako po potrebnem znanju kot po potrebni strojni opremi. Je pa dostopna večjim podjetjem, ki jo bodo razvila in integrirala v interne procese ter iz tega naredila konkurenčno prednost ter še bolj odletela v nebo. Zadeva ima potencial, da popolnoma uniči prosti trg ...



Prosti trg je itak uničen. Par gigrantov lomasti po njem in pohodi vse kar je novega Oculus Rift?
Je pa jasno da je meja kaj lahko razumejo in smejo uporabljati potrošniki in kaj je namenjeno eliti.

Zgodovina sprememb…

radiokills ::

To je proibližno tako kot bi rekel rekel na spletu si lahko pogledaš kako iz pajkove mreže napraviti vrv, ki naj bi veljala za najmočnejšo na svetu.


Ne, to ni niti približno tako. Vsa orodja na githubu si lahko v naslednji sekundi pretočiš k sebi in jih začneš uporabljati. Res pa potrebuješ nekaj znanja programiranja. Torej, če ti ne znaš uporabljati orodja, še ne pomeni da je neuporabno.

Poleg tega zakaj bi nekdo počel to kar ti omenjaš? Ker ima preveč časa?


Ja, ko sem prvič v življenju videl gumijasto kladivo, sem tudi mislil, da je igrača. Again: če se tebi zdi orodje neuporabno, še ne pomeni da je to res.

Predstavljaj si, imaš izložbeno pekarnico, kjer prodajaš piškote. Vsak dan zjutraj spečeš 1000 piškotov. Toda imaš problem. Ob določenih dneh prodaš le del teh piškotov, zato moraš preostale vreči v smeti. Ob drugih dnevih pa ti zaloga poide še predno se tvoj dan zaključi. V obeh primerih si ob del dobička. Veš, da na prodajo vpivajo: vreme, dan v tednu, morebitne prireditve blizu tvoje stojnice, prihajajoči prazniki (valentinovo, materinski dan etc). Uporabiš nevronsko mrežno:

1. Na eno stran mreže vpišeš historične podatke dejavnikov, ki vplivajo na prodajo, na drugo stran pa historične podatke o količinah prodanih piškotov.
2.: Sprožiš "učenje". Iz vidika resoursov je to precej drag postopek. Več kot je možnih dejavnikov, dražje je. Zato omenjam amazon, kjer dobiš veliko računske moči razmeroma poceni.
3. Kot rezultat dobiš datoteko s pravili, kamor lahko vpišeš jutrišnje vreme, dan v tednu, priredive, praznike, vrne pa ti približno število piškotov, ki jih boš prodal jutri.

Kako natančna je ta žival je odvisno predvsem od tega kako dobro si predvidel kateri dejavniki vplivajo na prodajo.

Poleg predikcij se nevronske mreže uporabljajo še na mnogih področjih: OCR, image recognition, voice recognition, strojni vid, vremenski modeli...

Prosti trg je itak uničen.


Chemtraili, ti pravim... Pa gluten.

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

radiokills je izjavil:

Problem mi je to, da je sedaj ta tehnologija relativno nedostopna navadnih smrtnikom


Mislim da je dostopnejša kot kadarkoli. Tukaj imaš cca 1K opensource orodij, z AWS-jem pa imaš tudi dostop do really big compute powerz razmeroma poceni. Slednje so potrebne predvsem v procesu "učenja" nevronske mreže. Naučena pravila potem lahko izvoziš v preprosto datoteko in jo uporabljaš na svojem laptopu.



To je proibližno tako kot bi rekel rekel na spletu si lahko pogledaš kako iz pajkove mreže napraviti vrv, ki naj bi veljala za najmočnejšo na svetu. Poleg tega zakaj bi nekdo počel to kar ti omenjaš? Ker ima preveč časa?
To ni niti približno tako:
- ko bi si prebral o izdelavi pajkovih mrež, jih še vedno ne bi mogel sam izdelati samo z računalnikom in internetom
- ko si prebereš o nevronskih mrežah, jih lahko takoj izdelaš sam, in to sploh ne od začetka

Nikoli do zdaj niso bila orodja za to dostopna vsem ljudem tako široko (znanstveni članki o zadnjem najbolj naprednem sistemu so javno in zastonj objavljeni -- tudi od Googla). Dejansko je večja ovira znanje in čas posameznika.

Recimo tale aplikacija, ki se požene kar v spletnem brskalniku. V manj kot minuti se program nauči, katera žival ali objekt je na sličici. Zraven so vizualizacije, kaj se dogaja med učenjem, ter izvorna koda, ki jo lahko spremeniš kar v aplikaciji.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

PrihajaNodi ::

Chemtraili, ti pravim... Pa gluten.


Jaz potrebuje retrovirus da mi bo prenešal določen gen, ga dobim na spletu ali ka naročim preko SilkRode?

Analogija ti ni jasna sem pa vsaj poskusil.

Hvala

Zgodovina sprememb…

PrihajaNodi ::

Predstavljaj si, imaš izložbeno pekarnico, kjer prodajaš piškote. Vsak dan zjutraj spečeš 1000 piškotov. Toda imaš problem. Ob določenih dneh prodaš le del teh piškotov, zato moraš preostale vreči v smeti. Ob drugih dnevih pa ti zaloga poide še predno se tvoj dan zaključi. V obeh primerih si ob del dobička. Veš, da na prodajo vpivajo: vreme, dan v tednu, morebitne prireditve blizu tvoje stojnice, prihajajoči prazniki (valentinovo, materinski dan etc). Uporabiš nevronsko mrežno:

1. Na eno stran mreže vpišeš historične podatke dejavnikov, ki vplivajo na prodajo, na drugo stran pa historične podatke o količinah prodanih piškotov.
2.: Sprožiš "učenje". Iz vidika resoursov je to precej drag postopek. Več kot je možnih dejavnikov, dražje je. Zato omenjam amazon, kjer dobiš veliko računske moči razmeroma poceni.
3. Kot rezultat dobiš datoteko s pravili, kamor lahko vpišeš jutrišnje vreme, dan v tednu, priredive, praznike, vrne pa ti približno število piškotov, ki jih boš prodal jutri.


Sory ampak strelaš res kozle. FB ddobiva gurče podatkov in iz njih izluščava informacije o potrošnikih. Zato pa obstaja oglaševanje na FB. Zato pa je FB (kot sicer neuporabno orodje za potrošnika) tako pomembno orodje tudi za vlado in policijo. Torej ne rabiš nobenih nevronskih mrež samo FB vpršašaš o tvojih navadah pa ti bo vse povedal, no če smo odkriti že google.

Zgodovina sprememb…

Markoff ::

PrihajaNodi je izjavil:

Chemtraili, ti pravim... Pa gluten.


Jaz potrebuje retrovirus da mi bo prenešal določen gen, ga dobim na spletu ali ka naročim preko SilkRode?

Analogija ti ni jasna sem pa vsaj poskusil.

Hvala

Že od nekdaj velja prepričanje, da gospodarstvo obvladuje par elitnežev. Tipa Steve Jobs (garažnik), Elon Musk (na pol garažnik), Bill Gates (sploh garažnik), lastnik Ali Babe (kako mu je že ime, nekoč običajen in brezposeln učitelj). Jap, prosti trg je mrtev že nekaj stoletij.

Morda kolegu niso jasne analogije, ampak tebi pa ni jasno nič. Kot vedno.
Novorek idiokracije:
posebaj, skropucalo, inžinir, intiligenca/intelegenca, apsolutno, anEks.

PrihajaNodi ::

Že od nekdaj velja prepričanje, da gospodarstvo obvladuje par elitnežev. Tipa Steve Jobs (garažnik), Elon Musk (na pol garažnik), Bill Gates (sploh garažnik), lastnik Ali Babe (kako mu je že ime, nekoč običajen in brezposeln učitelj).


No ni čisto tako, to morda misli raja. Že samo brata, lastnika od Hofer in Aldi štacun imata že več premoženja (kapitala?) kot znameniti Steve Jobs ali Bill Gates. Kje so šele lastniki korporacij Novartis, Monsanto:).

Jap, prosti trg je mrtev že nekaj stoletij.


Definicija prostega trga ti očitno šepa. Pa poglejva kaj o prostem trgu pravi Wikipedia:

A free market is a market system in which the prices for goods and services are set freely by consent between vendors and consumers


In kakšna je realnost? Realnost je ta da je potrošnik tako zmanipuliran da ne gleda več na nič le še na ceno, korporacije pa s svojim kartelinim dogovori ustvarjajo cene in zbijejo manjše igralce iz trgov. Seveda je velik delež prispevala tudi tehnologija in socialna omrežja, kjer se lahko brez problema grupira uporabnike, vidi njihovre želje, potrebe in jim tako izdelke proda, pri čemer pa se potrebe večinoma umetno ustvarjajo. In kdo ima dostop do podatkov želja uporabnikov oziorma lansiranje umetnih potreb potrošnikom? Poglejmo si še tehnološke gigante mobilnih telefonov, vsako leto nov (enak) dizajn z xy brezveznimi novimi specifikacijami in novo reklamo. Vse to za večji BDP.

Morda kolegu niso jasne analogije, ampak tebi pa ni jasno nič. Kot vedno.


Še dobro da si me ti rasvetlil. Pa ne bova šla na osebni nivo, kajne.

Zgodovina sprememb…

bbf ::

Ko bo google naredil delujoč AI, bomo vsi samo še lutke v potrošniškem svetu, brez možnosti izbire. S tako količino vstopnih podatkov kot jih ima, povezno v AI z visokim IQjem bo končno optimiziral svoj glavni produkt: ciljno oglaševanje. Ne bomo znali oceniti, ali gre za reklamo, ali pa brez nekega produkta ne moremo živet. Meja med realnostjo in marketingom bo zablurana v obe skrajnosti. Rešitev bo samo off-grid, če bo komu uspelo sprijaznit se s preskokom v prejšnje desetletje...

BigWhale ::

bbf je izjavil:

Ko bo google naredil delujoč AI, bomo vsi samo še lutke v potrošniškem svetu, brez možnosti izbire. S tako količino vstopnih podatkov kot jih ima, povezno v AI z visokim IQjem bo končno optimiziral svoj glavni produkt: ciljno oglaševanje. Ne bomo znali oceniti, ali gre za reklamo, ali pa brez nekega produkta ne moremo živet. Meja med realnostjo in marketingom bo zablurana v obe skrajnosti. Rešitev bo samo off-grid, če bo komu uspelo sprijaznit se s preskokom v prejšnje desetletje...


Ne rabis biti off-grid, da ne gledas ravno vseh reklam in ne rabis biti nadpovprecno pameten, da ves kaksne so tvoje zelje in kaj ti vsiljujejo prodajalci. Res je, da ni enostavno, ni pa nemogoce.

Kenpachi ::

Ni problem imet produkte "brez katerih nam ni zivet", problem je imet denar za vse njih.
Zaraki Kenpachi.

noraguta ::

radiokills je izjavil:

To je proibližno tako kot bi rekel rekel na spletu si lahko pogledaš kako iz pajkove mreže napraviti vrv, ki naj bi veljala za najmočnejšo na svetu.


Ne, to ni niti približno tako. Vsa orodja na githubu si lahko v naslednji sekundi pretočiš k sebi in jih začneš uporabljati. Res pa potrebuješ nekaj znanja programiranja. Torej, če ti ne znaš uporabljati orodja, še ne pomeni da je neuporabno.

Poleg tega zakaj bi nekdo počel to kar ti omenjaš? Ker ima preveč časa?


Ja, ko sem prvič v življenju videl gumijasto kladivo, sem tudi mislil, da je igrača. Again: če se tebi zdi orodje neuporabno, še ne pomeni da je to res.

Predstavljaj si, imaš izložbeno pekarnico, kjer prodajaš piškote. Vsak dan zjutraj spečeš 1000 piškotov. Toda imaš problem. Ob določenih dneh prodaš le del teh piškotov, zato moraš preostale vreči v smeti. Ob drugih dnevih pa ti zaloga poide še predno se tvoj dan zaključi. V obeh primerih si ob del dobička. Veš, da na prodajo vpivajo: vreme, dan v tednu, morebitne prireditve blizu tvoje stojnice, prihajajoči prazniki (valentinovo, materinski dan etc). Uporabiš nevronsko mrežno:

1. Na eno stran mreže vpišeš historične podatke dejavnikov, ki vplivajo na prodajo, na drugo stran pa historične podatke o količinah prodanih piškotov.
2.: Sprožiš "učenje". Iz vidika resoursov je to precej drag postopek. Več kot je možnih dejavnikov, dražje je. Zato omenjam amazon, kjer dobiš veliko računske moči razmeroma poceni.
3. Kot rezultat dobiš datoteko s pravili, kamor lahko vpišeš jutrišnje vreme, dan v tednu, priredive, praznike, vrne pa ti približno število piškotov, ki jih boš prodal jutri.

Kako natančna je ta žival je odvisno predvsem od tega kako dobro si predvidel kateri dejavniki vplivajo na prodajo.

Poleg predikcij se nevronske mreže uporabljajo še na mnogih področjih: OCR, image recognition, voice recognition, strojni vid, vremenski modeli...

Prosti trg je itak uničen.


Chemtraili, ti pravim... Pa gluten.

En tak tipicen primer pretiravanja. Overenginering se prodaja ponavadi enkrat in nikoli več.ker za solidne rezultate ponavadi pride ceneje diverzifikacija dejavnosti kot pa delanje znanosti iz kukijev.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

bbf ::

"Ne rabis biti off-grid, da ne gledas ravno vseh reklam in ne rabis biti nadpovprecno pameten, da ves kaksne so tvoje zelje in kaj ti vsiljujejo prodajalci. Res je, da ni enostavno, ni pa nemogoce. "
Se strinjam, ampak le če to apliciram na danes, i.e. pred-AI dobo. AI ti bo znal prodat tako, da se sploh ne boš zavedal, da je bilo kdaj oglaševano.

PrihajaNodi ::

Ni problem imet produkte "brez katerih nam ni zivet", problem je imet denar za vse njih.


+1

"Ne rabis biti off-grid, da ne gledas ravno vseh reklam in ne rabis biti nadpovprecno pameten, da ves kaksne so tvoje zelje in kaj ti vsiljujejo prodajalci. Res je, da ni enostavno, ni pa nemogoce. "
Se strinjam, ampak le če to apliciram na danes, i.e. pred-AI dobo. AI ti bo znal prodat tako, da se sploh ne boš zavedal, da je bilo kdaj oglaševano.


Človeška psiha je en tak faktor na katerega imamo zelo malo vpliva, še posebno podzavest. Niso vse tisti nadležni add-i ki kukajo ven iz spletnih strani, takih reči se človek navadi in postane odporen na njih. Primer dobre propagande je bil recimo frojdov nečak, kjer je pri uporu žensk, lansiral kajenje pri ženskah kot simbol ženskega upora. To je znanost.

To kaj sanjajo umetni možgani pa nevem kakšen doprinos ima lahko na človeštvo. Želimo doseči pozitiven Turningov test? Zakaj bi sploh dal kakršnekoli čustva ali samostojno razmišljanje AI-ju? Zakaj bi sploh ustvaril perfekten AI? No ja, odgovor je na dlani, za večjo prodajo. Jasno je da se denarja ne bo vložilov v raziskave kako krave čutijo ali kaj razmišljajo pred zakolom - to pač jasno ni profitabilno.

Smo že res tako v podnu da nam prodajajo robote s "srcem"?

Zgodovina sprememb…

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

To kaj sanjajo umetni možgani pa nevem kakšen doprinos ima lahko na človeštvo. Želimo doseči pozitiven Turningov test? Zakaj bi sploh dal kakršnekoli čustva ali samostojno razmišljanje AI-ju? Zakaj bi sploh ustvaril perfekten AI? No ja, odgovor je na dlani, za večjo prodajo.
The power of creation tistih, ki izdelujejo AI, če dam le en primer vzroka.

PrihajaNodi je izjavil:

Jasno je da se denarja ne bo vložilov v raziskave kako krave čutijo ali kaj razmišljajo pred zakolom - to pač jasno ni profitabilno.
Denar se seveda vlaga tudi sem. Dr. Temple Grandin se ukvarja točno s tem -- kaj krave čutijo pred zakolom in kako jim izboljšati življenje -- poleg tega je relativno slavna oseba s kupom nagrad in svojim filmom.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Gladi ::

bbf je izjavil:

"Ne rabis biti off-grid, da ne gledas ravno vseh reklam in ne rabis biti nadpovprecno pameten, da ves kaksne so tvoje zelje in kaj ti vsiljujejo prodajalci. Res je, da ni enostavno, ni pa nemogoce. "
Se strinjam, ampak le če to apliciram na danes, i.e. pred-AI dobo. AI ti bo znal prodat tako, da se sploh ne boš zavedal, da je bilo kdaj oglaševano.

Ko bo AI razvit na tem nivoju, bo večje vprašanje eksistenca človeške rase kot problem, ki ga ti omenjaš. Sicer pa so povsod v vesolju omejitve, tako pri psihologiji nakupovanja tako pri žnj zadevi in ti malce pretiravaš s svojo domišljijo.

PrihajaNodi ::

seveda vlaga tudi sem. Dr. Temple Grandin se ukvarja točno s tem -- kaj krave čutijo pred zakolom in kako jim izboljšati življenje -- poleg tega je relativno slavna oseba s kupom nagrad in svojim filmom.


To je približno tako kot filantrof Bill Gates ki namenja denar za odpravo bolezni v Afriki, lakoto bla bla bla, v resnici gre pa samo za izogibanje davkom na dobiček. Sicer pa korporacijam tipa McDonald ni najmanj po godu da bi delal kdo takšne raziskave. Enako kot Monsantu ni po godu označevanje izdelkov z GSO.
Pa če smo že pri kravah je jasno da se sprošča hormon stresa pred zakolom, jasno je da žival beži pred smrtjo. Kar pa hočem povedati je, da ne glede na napisano se z upsavali za živali pred zakolom še vedno špara, saj so "šokerji" ali metki cenejši.
Še posebno si me pa nasmejal z izjavo "kako jim izboljšati življenje". Vau res je pa to to znanost. Če se ti krava pase, bo proizvedla manj mleka kot tista ko stoji, prav tako bo pri tisti ki se pase manj mesa. Rešitev? Krava izdelana v laboraturiju ki daje maksimum tako pri mleku, kot pri sami masi - o ja v to pa se vlaga denar. Evo tu si lahko pogledaš kam gre denar.

The power of creation tistih, ki izdelujejo AI, če dam le en primer vzroka.


No to je slab argument, zelo slab. Korporacije točno vedo kakšen je njihov motiv in cilj. Ničesar se ne dela brez da bi bil vključen kasnejši dobiček.

Bolj kot korporacije in (lutke) osebe Bill Gates me presenečajo podjetniki tipa Ross William Ulbricht, ki jih hitro pozaprejo kot državne sovražnike. Jup, res si lahko dobil drogo na Silk Road, a to je pomenilo da so bili izdelki tam veliko bolj čisti, hkrati pa vsi vemo da zgodba "war on drugs" ne bo nikoli končana, ker bi DEA potem ostala brez dela, skupaj z miljavžnt sodniki, advokati v primeru legalizacije in dopustnosti Silk Roda.

Tale raziskava je še toliko bolj zaskrbljujoča ker jo izvaja Google in ne kakšna neprofitna organizacija ali recimo Evropska komisijo ki je že financirala projekt Blue Brain Project.

Skratka vse ima svoj namen za pridobivanje dobička.

Zgodovina sprememb…

noraguta ::

PrihajaNodi je izjavil:

seveda vlaga tudi sem. Dr. Temple Grandin se ukvarja točno s tem -- kaj krave čutijo pred zakolom in kako jim izboljšati življenje -- poleg tega je relativno slavna oseba s kupom nagrad in svojim filmom.


To je približno tako kot filantrof Bill Gates ki namenja denar za odpravo bolezni v Afriki, lakoto bla bla bla, v resnici gre pa samo za izogibanje davkom na dobiček. Sicer pa korporacijam tipa McDonald ni najmanj po godu da bi delal kdo takšne raziskave. Enako kot Monsantu ni po godu označevanje izdelkov z GSO.
Pa če smo že pri kravah je jasno da se sprošča hormon stresa pred zakolom, jasno je da žival beži pred smrtjo. Kar pa hočem povedati je, da ne glede na napisano se z upsavali za živali pred zakolom še vedno špara, saj so "šokerji" ali metki cenejši.
Še posebno si me pa nasmejal z izjavo "kako jim izboljšati življenje". Vau res je pa to to znanost. Če se ti krava pase, bo proizvedla manj mleka kot tista ko stoji, prav tako bo pri tisti ki se pase manj mesa. Rešitev? Krava izdelana v laboraturiju ki daje maksimum tako pri mleku, kot pri sami masi - o ja v to pa se vlaga denar. Evo tu si lahko pogledaš kam gre denar.

The power of creation tistih, ki izdelujejo AI, če dam le en primer vzroka.


No to je slab argument, zelo slab. Korporacije točno vedo kakšen je njihov motiv in cilj. Ničesar se ne dela brez da bi bil vključen kasnejši dobiček.

Bolj kot korporacije in (lutke) osebe Bill Gates me presenečajo podjetniki tipa Ross William Ulbricht, ki jih hitro pozaprejo kot državne sovražnike. Jup, res si lahko dobil drogo na Silk Road, a to je pomenilo da so bili izdelki tam veliko bolj čisti, hkrati pa vsi vemo da zgodba "war on drugs" ne bo nikoli končana, ker bi DEA potem ostala brez dela, skupaj z miljavžnt sodniki, advokati v primeru legalizacije in dopustnosti Silk Roda.

Skratka vse ima svoj namen za pridobivanje dobička.

dej dojem da carnige , buffet , gatesi etc ... Pocnejo to ker lahko. Dobicka majo dost.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

PrihajaNodi ::

dej dojem da carnige , buffet , gatesi etc ... Pocnejo to ker lahko. Dobicka majo dost.


Aja, oprosti delajo po načelu "for the sake of humanity" tako kot Bill Gates poskuša ozdraviti Afriko z donacijami.

Zgodovina sprememb…

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

seveda vlaga tudi sem. Dr. Temple Grandin se ukvarja točno s tem -- kaj krave čutijo pred zakolom in kako jim izboljšati življenje -- poleg tega je relativno slavna oseba s kupom nagrad in svojim filmom.

PrihajaNodi je izjavil:

To je približno tako kot filantrof Bill Gates ki namenja denar za odpravo bolezni v Afriki, lakoto bla bla bla, v resnici gre pa samo za izogibanje davkom na dobiček. Sicer pa korporacijam tipa McDonald ni najmanj po godu da bi delal kdo takšne raziskave. Enako kot Monsantu ni po godu označevanje izdelkov z GSO.
Najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, zdaj pa trdiš, da se, ampak je zgolj izogibanje davkom na dobiček? V raziskave vlaga (posredno) tudi država oziroma univerza, kjer je Temple zaposlena. Se tudi univerza izogiba davkom na dobiček? (Vprašanje je retorično.)

PrihajaNodi je izjavil:

Pa če smo že pri kravah je jasno da se sprošča hormon stresa pred zakolom, jasno je da žival beži pred smrtjo. Kar pa hočem povedati je, da ne glede na napisano se z upsavali za živali pred zakolom še vedno špara, saj so "šokerji" ali metki cenejši.
Mogoče poznaš Platonove stopnje spoznanja. Kar se tiče tvojega poznavanja o stresu krav pred zakolom, so na stopnji "niti ne vem, da nič ne vem". Zakaj so krave v resnici pod stresom razkrijejo raziskave citirane znanstvenice ... ki je avtistka. Avtistka. Nevrotipični ljudje si zelo težko predstavljamo, kako svet doživljajo avtisti ali recimo živali. Temple ima to srečo, da se lahko lažje vživi v doživljanje živali.

PrihajaNodi je izjavil:


Še posebno si me pa nasmejal z izjavo "kako jim izboljšati življenje". Vau res je pa to to znanost. Če se ti krava pase, bo proizvedla manj mleka kot tista ko stoji, prav tako bo pri tisti ki se pase manj mesa. Rešitev? Krava izdelana v laboraturiju ki daje maksimum tako pri mleku, kot pri sami masi - o ja v to pa se vlaga denar. Evo tu si lahko pogledaš kam gre denar.
Lepo, da lahko še koga nasmejim ... ampak izboljšava življenja živali (krav) dejansko je znanost, če ostanem kar na primeru znanstvenice:
- je zaposlena na univerzi, je doktor,
- ima objavljenih mnogo člankov,
- ki imajo na tisoče citatov (kar je ogromno).
Ja, je znanost. In ja, verjetno gre veliko oziroma več denarja predvsem v druge raziskave.

Sicer pa si spregledal bistvo mojega odgovora. (Diskusije o življenju krav so naravnost smešne.) Naključno si dal en res obskuren primer ("kaj krave razmišljajo pred zakolom ni nič financirano"), kar se je izkazalo za neresnično. Mogoče pa svet ni samo ciničen in popolnoma kapitalističen? Če ne drugega, je treba trditve brez podlage preveriti (če že manjka razgledanosti).


PrihajaNodi je izjavil:

The power of creation tistih, ki izdelujejo AI, če dam le en primer vzroka.


No to je slab argument, zelo slab. Korporacije točno vedo kakšen je njihov motiv in cilj. Ničesar se ne dela brez da bi bil vključen kasnejši dobiček.

Bolj kot korporacije in (lutke) osebe Bill Gates me presenečajo podjetniki tipa Ross William Ulbricht, ki jih hitro pozaprejo kot državne sovražnike. Jup, res si lahko dobil drogo na Silk Road, a to je pomenilo da so bili izdelki tam veliko bolj čisti, hkrati pa vsi vemo da zgodba "war on drugs" ne bo nikoli končana, ker bi DEA potem ostala brez dela, skupaj z miljavžnt sodniki, advokati v primeru legalizacije in dopustnosti Silk Roda.

Tale raziskava je še toliko bolj zaskrbljujoča ker jo izvaja Google in ne kakšna neprofitna organizacija ali recimo Evropska komisijo ki je že financirala projekt Blue Brain Project.

Skratka vse ima svoj namen za pridobivanje dobička.
Kar se tiče korporacij -- seveda je primarni motiv dobiček (v okviru zakona). Ustvarjalnost tukaj sploh ne pride v poštev, ustvarjalna je lahko le oseba, ne pa korporacija.

Je pa podjetje sestavljeno iz oseb, ki pa imajo primarno druge motive kot pa dobiček -- če govorimo o raziskovalcih. En motiv je odkrivanje novih stvari, drugi je ustvarjanje; je pa denarni motiv pri takih vrstah dela zelo slab in ima pri visokih denarnih zneskih celo nasprotni učinek. Ja, dosti stvari se še vedno ne da kupiti.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

Jst ::

Iz novice:

>Nižji sloji prepoznavajo robove, zavoje, krivulje in oblike, medtem ko višji sloji sliko razstavijo na abstraktne pojme.

Kot je pisal Kurzweil v knjigi "How to Create a Mind" dve leti nazaj.

Vse več in več stvari, ki je opisanih v tej knjigi se udejanja v resničnosti. In ker je Ray Kurzweil zaposlen ravno v Googlu, imam takšen čuden nelagoden občutek...
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|

PrihajaNodi ::

Najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, zdaj pa trdiš, da se, ampak je zgolj izogibanje davkom na dobiček? V raziskave vlaga (posredno) tudi država oziroma univerza, kjer je Temple zaposlena. Se tudi univerza izogiba davkom na dobiček? (Vprašanje je retorično.)


Če bi (funkcionalno) bral post bi videl da je moj odgovor ciničen, ampak očitno ti še vedno misliš da Bill Gates in modre čelade rešujejo črnčke, ne veš pa od kje hodijo dragocene kovine v tvojem telefonu.

Mogoče poznaš Platonove stopnje spoznanja. Kar se tiče tvojega poznavanja o stresu krav pred zakolom, so na stopnji "niti ne vem, da nič ne vem". Zakaj so krave v resnici pod stresom razkrijejo raziskave citirane znanstvenice ... ki je avtistka. Avtistka. Nevrotipični ljudje si zelo težko predstavljamo, kako svet doživljajo avtisti ali recimo živali. Temple ima to srečo, da se lahko lažje vživi v doživljanje živali.


Torej kar mi hočeš povedati je to da moram imeti raka če hočem izvedeti kako je če si bolan?

Lepo, da lahko še koga nasmejim ... ampak izboljšava življenja živali (krav) dejansko je znanost, če ostanem kar na primeru znanstvenice:
- je zaposlena na univerzi, je doktor,
- ima objavljenih mnogo člankov,
- ki imajo na tisoče citatov (kar je ogromno).
Ja, je znanost. In ja, verjetno gre veliko oziroma več denarja predvsem v druge raziskave.

Sicer pa si spregledal bistvo mojega odgovora. (Diskusije o življenju krav so naravnost smešne.) Naključno si dal en res obskuren primer ("kaj krave razmišljajo pred zakolom ni nič financirano"), kar se je izkazalo za neresnično. Mogoče pa svet ni samo ciničen in popolnoma kapitalističen? Če ne drugega, je treba trditve brez podlage preveriti (če že manjka razgledanosti).


Res se smejem. Z vsakim tvojim pisanjem bolj. In ne, nisem dal naključno in obskurno tega primera o kravah seveda. Ta primer sem dal izključno zato da povem da dejansko takšne raziskave (čustva krav) niso smiselne za kapitaliste ampak so smiselne tiste ki dokažejo katere hormon bo iz krave spravil čim več mleka. Industrija pač. Mogoče bi si ti moral prebrati kakšno strokovno knjigo, recimo TOLE! Ti pa mi daješ dela ena raziskovalke, ki sama ne ve kaj točno je industrija. Saj ne rabiš bi Einsten da razlikuješ med kvantiteto in kvaliteto, Potrošnik denarja nima za meso krave ki se je pesla ali te mleko. Ima za poceni industrijsko meso in mleko. Torej so takšne raziskave od te znastvenice brezpredmetne. Oziroma obratno, pomembne so samo raziskave korporacij. Bi pa bila razlika če bi objavil takšno študijo Mcdonald, kjer bi začel reklamirati zdravo prehrano, boljše počutje ljudi itd. Če imaš vsak nekaj IQ -ja ti je jasno zakaj tega ne stori.


Kar se tiče korporacij -- seveda je primarni motiv dobiček (v okviru zakona). Ustvarjalnost tukaj sploh ne pride v poštev, ustvarjalna je lahko le oseba, ne pa korporacija.


Osseba mora preživeti in mora delati to kar rečejo korporacije. Ustvarjati moraš to kar je dodana vrednost za podjetje in ne to kar je posamezniku všeč.

Je pa podjetje sestavljeno iz oseb, ki pa imajo primarno druge motive kot pa dobiček -- če govorimo o raziskovalcih.


Ne ni res. Znanstveniki ki za svoje članke ne dobijo supporta, sponzorstva univerz, podjetij bodo kmalu na cesti. Jasno pa je da se tudi znastvene članke štancajo po tekočem traku pri katerih te včasih zapeče v glavi. No ampak pomembno je da gredo skozi "strokovno kritiko"

En motiv je odkrivanje novih stvari, drugi je ustvarjanje


A dej nehi no s temi pravljicami. Koliko si star? Resno? Imaš zaposlitev?

je pa denarni motiv pri takih vrstah dela zelo slab in ima pri visokih denarnih zneskih celo nasprotni učinek


To se pa strinjam, ampak to je samo tvoje mnenje.

Ja, dosti stvari se še vedno ne da kupiti.


Katerih? Ljubezni? Zgoraj imaš robota s srcem.

Zgodovina sprememb…

bbf ::

"Ko bo AI razvit na tem nivoju, bo večje vprašanje eksistenca človeške rase kot problem, ki ga ti omenjaš. Sicer pa so povsod v vesolju omejitve, tako pri psihologiji nakupovanja tako pri žnj zadevi in ti malce pretiravaš s svojo domišljijo. "
Če bo AI narejen z namenom služit koorporacijam, bodo zagotovo varovalke, da se zagotavlja eksistent potrošnikov. Ni kaj pretiravat, taka je narava tega posla, ki se ga gre google. Če komu to ni jasno, ga sploh ne rabi skrbet, saj niti ne bo opazil, da bo (oziroma je že) puppet.

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

Najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, zdaj pa trdiš, da se, ampak je zgolj izogibanje davkom na dobiček? V raziskave vlaga (posredno) tudi država oziroma univerza, kjer je Temple zaposlena. Se tudi univerza izogiba davkom na dobiček? (Vprašanje je retorično.)

Če bi (funkcionalno) bral post bi videl da je moj odgovor ciničen, ampak očitno ti še vedno misliš da Bill Gates in modre čelade rešujejo črnčke, ne veš pa od kje hodijo dragocene kovine v tvojem telefonu.
OK, najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, potem trdiš da se vlaga zaradi izogibanja davkom na dobiček, ko pa omenim univerzo, je pa tvoj odgovor ciničen. Cinizem ne naredi argumenta močnejšega. (O dobrodelnosti Gatesa, "črnčkih" in kovinah pa nisem podal mnenja. Mogoče mislim tako, mogoče ne, mogoče ne vem, ne bom pa pisal še o tem -- že tako so dolgi teksti.)

PrihajaNodi je izjavil:

Mogoče poznaš Platonove stopnje spoznanja. Kar se tiče tvojega poznavanja o stresu krav pred zakolom, so na stopnji "niti ne vem, da nič ne vem". Zakaj so krave v resnici pod stresom razkrijejo raziskave citirane znanstvenice ... ki je avtistka. Avtistka. Nevrotipični ljudje si zelo težko predstavljamo, kako svet doživljajo avtisti ali recimo živali. Temple ima to srečo, da se lahko lažje vživi v doživljanje živali.


Torej kar mi hočeš povedati je to da moram imeti raka če hočem izvedeti kako je če si bolan?
Primarno sem hotel povedati, da imaš napačno znanje o stresu krav pred zakolom in da ti te stvari niso "jasne" (ter verjetno še marsikomu), ker se je pač težko vživeti v doživljanje živali.

PrihajaNodi je izjavil:

Lepo, da lahko še koga nasmejim ... ampak izboljšava življenja živali (krav) dejansko je znanost, če ostanem kar na primeru znanstvenice:
- je zaposlena na univerzi, je doktor,
- ima objavljenih mnogo člankov,
- ki imajo na tisoče citatov (kar je ogromno).
Ja, je znanost. In ja, verjetno gre veliko oziroma več denarja predvsem v druge raziskave.

Sicer pa si spregledal bistvo mojega odgovora. (Diskusije o življenju krav so naravnost smešne.) Naključno si dal en res obskuren primer ("kaj krave razmišljajo pred zakolom ni nič financirano"), kar se je izkazalo za neresnično. Mogoče pa svet ni samo ciničen in popolnoma kapitalističen? Če ne drugega, je treba trditve brez podlage preveriti (če že manjka razgledanosti).


Res se smejem. Z vsakim tvojim pisanjem bolj. In ne, nisem dal naključno in obskurno tega primera o kravah seveda. Ta primer sem dal izključno zato da povem da dejansko takšne raziskave (čustva krav) niso smiselne za kapitaliste ampak so smiselne tiste ki dokažejo katere hormon bo iz krave spravil čim več mleka. Industrija pač. Mogoče bi si ti moral prebrati kakšno strokovno knjigo, recimo TOLE! Ti pa mi daješ dela ena raziskovalke, ki sama ne ve kaj točno je industrija. Saj ne rabiš bi Einsten da razlikuješ med kvantiteto in kvaliteto, Potrošnik denarja nima za meso krave ki se je pesla ali te mleko. Ima za poceni industrijsko meso in mleko. Torej so takšne raziskave od te znastvenice brezpredmetne. Oziroma obratno, pomembne so samo raziskave korporacij. Bi pa bila razlika če bi objavil takšno študijo Mcdonald, kjer bi začel reklamirati zdravo prehrano, boljše počutje ljudi itd. Če imaš vsak nekaj IQ -ja ti je jasno zakaj tega ne stori.
Hja, zdaj praviš da si dal ta primer izključno zato, da pokažeš, da te raziskave niso smiselne za kapitaliste. Na začetku si napisal nekaj drugega. Naj osvežim spomin: napisal si, da se denarja ne bo vložilo v raziskave kako krave čutijo ali kaj razmišljajo pred zakolom. [Kar se izkaže, da ni res.]

Koliko so smiselne te raziskave v kapitalističnem smislu pa ne vem -- nisem šel raziskovat, ker se mi ne zdi dovolj zanimivo. Po občutku pa se strinjam, da so druge vrste raziskav bolj potencialno dobičkonosne.

Glede knjige Sapiens: A Brief History of Humankind -- res ne vem, zakaj mi jo predlagaš:
- vsaj enkrat si mi jo že predlagal
- enkrat sem zagovarjal ideje, katere so v knjigi čisto enake (toda samo za vajo, po mojem mnenju je preveč ekstremna) in si se strinjal z mano. Očitno dovolj dobro poznam knjigo (sem prebral samo kritike).
Res pa je, da je bilo to že precej časa nazaj (več kot pol leta, leto?). Verjetno si pozabil.

PrihajaNodi je izjavil:


Kar se tiče korporacij -- seveda je primarni motiv dobiček (v okviru zakona). Ustvarjalnost tukaj sploh ne pride v poštev, ustvarjalna je lahko le oseba, ne pa korporacija.


Osseba mora preživeti in mora delati to kar rečejo korporacije. Ustvarjati moraš to kar je dodana vrednost za podjetje in ne to kar je posamezniku všeč.
Obstaja polno ljudi, ki ne delajo kar rečejo korporacije in ki ustvarjajo nekapitalistično. (Recimo Temple dela to, kar je njej všeč.) Tako ali tako pa je po materialističnem in kapitalističnem sistemu posameznik najbolj sam odgovoren za svoje življenje. Če hočeš živeti v blaginji, je to tvoja osebna izbira, in vse kar sledi tej izbiri prav tako (služba).

PrihajaNodi je izjavil:

Je pa podjetje sestavljeno iz oseb, ki pa imajo primarno druge motive kot pa dobiček -- če govorimo o raziskovalcih.
Ne ni res. Znanstveniki ki za svoje članke ne dobijo supporta, sponzorstva univerz, podjetij bodo kmalu na cesti. Jasno pa je da se tudi znastvene članke štancajo po tekočem traku pri katerih te včasih zapeče v glavi. No ampak pomembno je da gredo skozi "strokovno kritiko"
No prav. Nekako v razvitem 2015 pozabljam, da je glavni cilj še vedno fizično preživetje. Kaj pa potem, ko preživimo? Is there more to life?

PrihajaNodi je izjavil:

En motiv je odkrivanje novih stvari, drugi je ustvarjanje

A dej nehi no s temi pravljicami. Koliko si star? Resno? Imaš zaposlitev?
Kaj, boš rekel, da notranja motivacija za odkrivanje novih stvari ali ustvarjanje ne obstaja? Seveda obstaja in v podjetjih, kjer so te kvalitete pomembne, se temu posveča pozornost.

Moja starost, zaposlitev, IQ (omenjan nekje prej), izobrazba (to si pozabil omeniti) so nepomembne za diskusijo. Tudi jaz ne grem na osebni nivo, pa bi lahko šel (ja, vem kateri nick si imel pred zdajšnim). Na ST sem to naredil samo enkrat, pa še to z dobrim razlogom in predhodnim opozorilom. Po mojem mnenju avtomatično izgubiš debato, če se poslužiš teh podatkov za argumente.

PrihajaNodi je izjavil:


je pa denarni motiv pri takih vrstah dela zelo slab in ima pri visokih denarnih zneskih celo nasprotni učinek


To se pa strinjam, ampak to je samo tvoje mnenje.
Je samo moje mnenje, ki pa bi ga lahko utemeljil na raziskavah, ki se jih medlo spomnim. Verjetno bi jih lahko takoj našel.

PrihajaNodi je izjavil:

Ja, dosti stvari se še vedno ne da kupiti.
Katerih? Ljubezni? Zgoraj imaš robota s srcem.
Ne moreš kupiti motivacije, AIja na človeškem nivoju, dodatnega spominskega modula za svoje možgane, lepega sončnega zahoda danes v Sloveniji, čudovitih spominov na otroštvo, večnega življenja, verjetja v večno življenje, izleta v čas dinozavrov in daru za glasbo.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

PrihajaNodi ::

OK, najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, potem trdiš da se vlaga zaradi izogibanja davkom na dobiček, ko pa omenim univerzo, je pa tvoj odgovor ciničen. Cinizem ne naredi argumenta močnejšega. (O dobrodelnosti Gatesa, "črnčkih" in kovinah pa nisem podal mnenja. Mogoče mislim tako, mogoče ne, mogoče ne vem, ne bom pa pisal še o tem -- že tako so dolgi teksti.)


Če se greva na to tudi Institut Jožefa Štefana vlaga v raziskave ampak mi lahko prosim poveš kdaj bodo dorasli Googlu, ko pa še zaposleni jamrajo o plačah?
Torej, še vedno trdim da ciničnega odgovora nisi razumel.

Da ne govoriva na pamet evo ti članek.

Bill Gates is a pretty smart guy. So why did he embark on a massive vaccination campaign when the same funds could have been invested in genuinely sustainable community-development and public-health programs? Because that does not make money.
Lepo napisano

Prav tako so svetovna institucija modrih čelad sama sebi namen (Ruanda, Bosna).

Primarno sem hotel povedati, da imaš napačno znanje o stresu krav pred zakolom in da ti te stvari niso "jasne" (ter verjetno še marsikomu), ker se je pač težko vživeti v doživljanje živali.


Čakaj malo, kako veš da imam napačno znanje o stresu krav? Ali po tvoje nimam empatije? 99% krav točno ve kaj jih čaka preden gredo na zakol.

Evo tule je en članek, res ni potrebe po IQ Einsteina:

Stress, fear and pain when animals are being slaughtered or waiting to be slaughtered results in several disease processes in the humans which eat the meat. Most notable are cardiac problems, impotency and general fatigue. These adverse effects are most directly associated with consumption of dog meat.

Experiments including laboratory dogs slaughtered in stressful conditions result in impotence of rats fed with the dog's meat. These results correlate with studies of humans in St. Georges, Utah.

Studies made of domestic farm animals (cattle, pigs and poultry), and of laboratory animals (dogs and rats) show in all cases elevated levels of steroid hormones, generally associated with adrenocortical secretions. Primary substances include adrenalin, cortisone-like secretions, and steroids which stimulate fear pheromone production. All of these are known to result in poor health and poor vitality. This study confirms this link in food consumed by humans.


VIR


Obstaja polno ljudi, ki ne delajo kar rečejo korporacije in ki ustvarjajo nekapitalistično. (Recimo Temple dela to, kar je njej všeč.) Tako ali tako pa je po materialističnem in kapitalističnem sistemu posameznik najbolj sam odgovoren za svoje življenje. Če hočeš živeti v blaginji, je to tvoja osebna izbira, in vse kar sledi tej izbiri prav tako (služba).


Se temu reče freelancerstvo po novem ali delovna praksa?

Kaj, boš rekel, da notranja motivacija za odkrivanje novih stvari ali ustvarjanje ne obstaja? Seveda obstaja in v podjetjih, kjer so te kvalitete pomembne, se temu posveča pozornost.


Tudi čustva imamo, res je, ampak navadno so po raziskavah ravno sociopati na vrhu piramide (vodilni). Še članek iz Forbsa KLIK.
Na kratko, v firmi obstaja samo to koliko dodane vrednosti prineseš le tej.

Kaj, boš rekel, da notranja motivacija za odkrivanje novih stvari ali ustvarjanje ne obstaja? Seveda obstaja in v podjetjih, kjer so te kvalitete pomembne, se temu posveča pozornost.


Seveda, dokler te ideje prinašajo dobičke. Če ideje ne prinašajo dobičkov boš pač delal na manjši plači ali pa odrezan.


Moja starost, zaposlitev, IQ (omenjan nekje prej), izobrazba (to si pozabil omeniti) so nepomembne za diskusijo. Tudi jaz ne grem na osebni nivo, pa bi lahko šel (ja, vem kateri nick si imel pred zdajšnim). Na ST sem to naredil samo enkrat, pa še to z dobrim razlogom in predhodnim opozorilom. Po mojem mnenju avtomatično izgubiš debato, če se poslužiš teh podatkov za argumente.


Tvoje ideje se mi zdijo nepovezane z realnostjo, ravno zato je bilo vprašanje o zaposlitvi na mestu. Beri moje zgornje članke in utemljitve. Kr se mojega prejšnega nicka tiče ga bom verjetno spet zamenjal v StaraLopata.

Je samo moje mnenje, ki pa bi ga lahko utemeljil na raziskavah, ki se jih medlo spomnim. Verjetno bi jih lahko takoj našel.


Sem bral te raziskave, to pa ne pomeni da so delodajalci filantrofi ki se na takšne (brezpredmente) raziskave ozirajo in delavcu nudijo varnost. Pa si poglejva kaj dela Facebook svojim zaposlenim: KLIK. Da ne omenjamo da imajo v njihovem podjetju vse razen vrtca. Razumeš analogijo? Denar, otroci?

Ne moreš kupiti motivacije, AIja na človeškem nivoju, dodatnega spominskega modula za svoje možgane, lepega sončnega zahoda danes v Sloveniji, čudovitih spominov na otroštvo, večnega življenja, verjetja v večno življenje, izleta v čas dinozavrov in daru za glasbo.


Lahko pa si kupiš prosti čas in uživaš to (kratko) življenje, kjer lahko 24 ur na dan slikaš slike, greš na private jet in na Karibe brez da bi te skrbelo za prihodnost, kupiš otroku operacijo. Motivacijo kupi denar KLIK.

In a mature market, work of the same value will receive the same pay. The employer cannot pay for better motivation; this only leads to lower profitability. He also cannot to any large extent withhold money until the results are available (performance pay), because employees can go to more reliable payers. This removes variation in pay beyond pure market fluctuations, and reduces wages as an economic explanation for different achievements between competing firms.


Robot ki ima srce (očitno si nisi prebral že zgoraj): KLIK

Robot s srcem - nekoč znanstvena fantastika, danes že resničnost


"Pepper je humanoidni robot narejen z zmožnostjo branja čustev. Sprva je bil predstavljen na konferenci 5. junija, javnosti pa je postal dosegljiv preteklo soboto, ko je bil v minuti razprodan.

Razvit s strani francoskega podjetja Aldebaran, je namenjen predvsem življenju in interakciji z ljudmi. Z ljubkim človeškim obrazom in monitorjem na prsih, je ta mali robotek oblikovan za komunikacijo z ljudmi, stik pa vzpostavlja z uporabo glasu in dotika. Pepper je sposoben analize obrazne mimike, govorice telesa in besed s pomočjo senzorjev. Ima pa tudi zmožnost prilagajanja svojega vedenja osebi, s katero je v stiku."

In še in še. Svoje izjave sme podkrepil z viri. To lahko storiš tudi ti.

Zgodovina sprememb…

noraguta ::

Stress, fear and pain when animals are being slaughtered or waiting to be slaughtered results in several disease processes in the humans which eat the meat. Most notable are cardiac problems, impotency and general fatigue. These adverse effects are most directly associated with consumption of dog meat.

stres je podoben katerga človek doživlja ob letanju po občini ko ureja papirje. Kva pa zdej?
svoje cajte, ko ni bilo potrebno pregleda za bse smo jo pa počl na domačem dvorišču. Pa še tega ni bilo.

Aja pa btw krava ni za v laboratorij ampak za na pašnik.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: noraguta ()

garamond ::

PrihajaNodi je izjavil:

OK, najprej trdiš, da se ne vlaga v raziskave, potem trdiš da se vlaga zaradi izogibanja davkom na dobiček, ko pa omenim univerzo, je pa tvoj odgovor ciničen. Cinizem ne naredi argumenta močnejšega. (O dobrodelnosti Gatesa, "črnčkih" in kovinah pa nisem podal mnenja. Mogoče mislim tako, mogoče ne, mogoče ne vem, ne bom pa pisal še o tem -- že tako so dolgi teksti.)

Če se greva na to tudi Institut Jožefa Štefana vlaga v raziskave ampak mi lahko prosim poveš kdaj bodo dorasli Googlu, ko pa še zaposleni jamrajo o plačah?
Torej, še vedno trdim da ciničnega odgovora nisi razumel.
IJS, kolikor poznam, ne vlaga v raziskave o počutju živali. Trditve, da bo IJS dorasel Googlu, pa do zdaj ni bilo v tej temi niti jih nisem nikoli komentiral -- in jih ne bom niti zdaj, ker ne vidim povezave s prej; niti ne vem, zakaj bi moral jaz temu nasprotovati. Povezavo s prejšno mislijo je treba eksplicitno napisati, ker je zdaj res nejasna.

Tudi ne opazim, česa nisem razumel v trditvi, da se vlaga v raziskave zaradi izogibanja davkom na dobiček (in sem dal potem protiprimer univerze). Opazil sem ciničen podton, če si mislil kaj drugega, bi to napisal.

PrihajaNodi je izjavil:


Da ne govoriva na pamet evo ti članek.
Bill Gates is a pretty smart guy. So why did he embark on a massive vaccination campaign when the same funds could have been invested in genuinely sustainable community-development and public-health programs? Because that does not make money.
Lepo napisano

Prav tako so svetovna institucija modrih čelad sama sebi namen (Ruanda, Bosna).
Sem že prej omenil, da ne bom pisal še o tem, vmes si nisem premislil.

PrihajaNodi je izjavil:

Primarno sem hotel povedati, da imaš napačno znanje o stresu krav pred zakolom in da ti te stvari niso "jasne" (ter verjetno še marsikomu), ker se je pač težko vživeti v doživljanje živali.


Čakaj malo, kako veš da imam napačno znanje o stresu krav? Ali po tvoje nimam empatije? 99% krav točno ve kaj jih čaka preden gredo na zakol.

Evo tule je en članek, res ni potrebe po IQ Einsteina:

Stress, fear and pain when animals are being slaughtered or waiting to be slaughtered results in several disease processes in the humans which eat the meat. Most notable are cardiac problems, impotency and general fatigue. These adverse effects are most directly associated with consumption of dog meat.

Experiments including laboratory dogs slaughtered in stressful conditions result in impotence of rats fed with the dog's meat. These results correlate with studies of humans in St. Georges, Utah.

Studies made of domestic farm animals (cattle, pigs and poultry), and of laboratory animals (dogs and rats) show in all cases elevated levels of steroid hormones, generally associated with adrenocortical secretions. Primary substances include adrenalin, cortisone-like secretions, and steroids which stimulate fear pheromone production. All of these are known to result in poor health and poor vitality. This study confirms this link in food consumed by humans.


VIR
Nekaj malega sem prebral o delu zgoraj citirane znanstvenice, tako vem o stresu krav. Ampak žal težko napišem na pamet, za točne informacije bi moral prebrati članke. Vseeno pa sem na stopnji, ko vem, da nič ne vem ... oziroma čisto malo. Recimo, živina se ustraši igre svetlobe in sence, kar je težko ugotoviti (le kateri človek se tega boji?).

Linkani članek pa govori o stresu živali in kakovosti mesa ter negativnem vplivu na človeka. Ja? Če bi se mi zdelo pomembno in se o tem ne bi strinjal, bi rekel za navedbo virov. Saj je lepo navajati vire, ampak to se tipično počne pri spornih zadevah.

PrihajaNodi je izjavil:

Obstaja polno ljudi, ki ne delajo kar rečejo korporacije in ki ustvarjajo nekapitalistično. (Recimo Temple dela to, kar je njej všeč.) Tako ali tako pa je po materialističnem in kapitalističnem sistemu posameznik najbolj sam odgovoren za svoje življenje. Če hočeš živeti v blaginji, je to tvoja osebna izbira, in vse kar sledi tej izbiri prav tako (služba).


Se temu reče freelancerstvo po novem ali delovna praksa?
Zakaj bi moralo biti ravno eno od tega dvojega, lahko je še polno drugih možnosti. V primeru Temple je to navadna zaposlitev -- raziskovanje. Še vedno so njene aplikacije v dobro dobička (ena posledica, so tudi v dobro človeškega zdravja), ampak glavni razlog njenega dela je zmanjšati trpljenje živali.

PrihajaNodi je izjavil:


Kaj, boš rekel, da notranja motivacija za odkrivanje novih stvari ali ustvarjanje ne obstaja? Seveda obstaja in v podjetjih, kjer so te kvalitete pomembne, se temu posveča pozornost.

Tudi čustva imamo, res je, ampak navadno so po raziskavah ravno sociopati na vrhu piramide (vodilni). Še članek iz Forbsa KLIK.
Na kratko, v firmi obstaja samo to koliko dodane vrednosti prineseš le tej.

PrihajaNodi je izjavil:

Kaj, boš rekel, da notranja motivacija za odkrivanje novih stvari ali ustvarjanje ne obstaja? Seveda obstaja in v podjetjih, kjer so te kvalitete pomembne, se temu posveča pozornost.


Seveda, dokler te ideje prinašajo dobičke. Če ideje ne prinašajo dobičkov boš pač delal na manjši plači ali pa odrezan.
Miselni preskok med motivacijo, ustvarjanjem, odkrivanjem ter čustvi je prevelik, ker to ni isto niti ni podobno.

Imaš prav, da podjetje v končnem cilju zanima dobiček ... kako do tega, je pa zapletena zgodba. Izdelava novih produktov in storitev je zelo neoptimalen proces.

PrihajaNodi je izjavil:

Moja starost, zaposlitev, IQ (omenjan nekje prej), izobrazba (to si pozabil omeniti) so nepomembne za diskusijo. Tudi jaz ne grem na osebni nivo, pa bi lahko šel (ja, vem kateri nick si imel pred zdajšnim). Na ST sem to naredil samo enkrat, pa še to z dobrim razlogom in predhodnim opozorilom. Po mojem mnenju avtomatično izgubiš debato, če se poslužiš teh podatkov za argumente.


Tvoje ideje se mi zdijo nepovezane z realnostjo, ravno zato je bilo vprašanje o zaposlitvi na mestu. Beri moje zgornje članke in utemljitve. Kr se mojega prejšnega nicka tiče ga bom verjetno spet zamenjal v StaraLopata.
Super, trditev da so moje ideje nerealne, je že boljše. Sicer je treba pokazati, da so ideje nerealne ne glede na osebo, ki to trdi. Sam sicer ne bi rekel, da so nerealne ... ampak protikapitalistične, proticinične, pro-znanstvene, pro-umetniške, pozitivno usmerjene, proti-črno-bele, barvite. Barvite seveda v omejenem obsegu ... človek praktično ne vidi infrardeče in ultravijolično.

PrihajaNodi je izjavil:

Je samo moje mnenje, ki pa bi ga lahko utemeljil na raziskavah, ki se jih medlo spomnim. Verjetno bi jih lahko takoj našel.


Sem bral te raziskave, to pa ne pomeni da so delodajalci filantrofi ki se na takšne (brezpredmente) raziskave ozirajo in delavcu nudijo varnost. Pa si poglejva kaj dela Facebook svojim zaposlenim: KLIK. Da ne omenjamo da imajo v njihovem podjetju vse razen vrtca. Razumeš analogijo? Denar, otroci?
Kaj? Za delodajalca je taka raziskava perfektna (da po določenem visokem znesku višanje plače ne vpliva več na kvaliteto dela). Pri takih delavcih se je treba torej truditi na druge načine, in tudi zato imajo "vse razen vrtca".

PrihajaNodi je izjavil:

Ne moreš kupiti motivacije, AIja na človeškem nivoju, dodatnega spominskega modula za svoje možgane, lepega sončnega zahoda danes v Sloveniji, čudovitih spominov na otroštvo, večnega življenja, verjetja v večno življenje, izleta v čas dinozavrov in daru za glasbo.


Lahko pa si kupiš prosti čas in uživaš to (kratko) življenje, kjer lahko 24 ur na dan slikaš slike, greš na private jet in na Karibe brez da bi te skrbelo za prihodnost, kupiš otroku operacijo. Motivacijo kupi denar KLIK.

In a mature market, work of the same value will receive the same pay. The employer cannot pay for better motivation; this only leads to lower profitability. He also cannot to any large extent withhold money until the results are available (performance pay), because employees can go to more reliable payers. This removes variation in pay beyond pure market fluctuations, and reduces wages as an economic explanation for different achievements between competing firms.
Lahko si kupiš te stvari, odgovarjal sem na vprašanje, katerih stvari ne moreš kupiti, in mislim da naštel precej različnih kategorij.

PrihajaNodi je izjavil:

Robot ki ima srce (očitno si nisi prebral že zgoraj): KLIK

Robot s srcem - nekoč znanstvena fantastika, danes že resničnost


"Pepper je humanoidni robot narejen z zmožnostjo branja čustev. Sprva je bil predstavljen na konferenci 5. junija, javnosti pa je postal dosegljiv preteklo soboto, ko je bil v minuti razprodan.

Razvit s strani francoskega podjetja Aldebaran, je namenjen predvsem življenju in interakciji z ljudmi. Z ljubkim človeškim obrazom in monitorjem na prsih, je ta mali robotek oblikovan za komunikacijo z ljudmi, stik pa vzpostavlja z uporabo glasu in dotika. Pepper je sposoben analize obrazne mimike, govorice telesa in besed s pomočjo senzorjev. Ima pa tudi zmožnost prilagajanja svojega vedenja osebi, s katero je v stiku."

In še in še. Svoje izjave sme podkrepil z viri. To lahko storiš tudi ti.
Glede tega robota s čustvi si res nisem prebral, ker se mi je kar zdelo, kakšen je. Posledično tudi nisem komentiral. Meni osebno se zdi bolj zanimiva AI, kot je opisana v novici, ne pa taka iluzija AI.

Napiši specifično, kaj bi jaz moral podkrepiti z viri.
A parody of extremism is impossible to differentiate from sincere extremism.

lexios ::

Algoritm je public, lahk naložite svoje slike: http://dreamdeeply.com/


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Neural Networks

Oddelek: Znanost in tehnologija
104575 (3561) rasta
»

Česa računalnik ne bo nikoli mogel, kar človek pa lahko? (strani: 1 2 3 4 5 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
24811317 (7579) gzibret
»

Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
1879335 (6707) BBB
»

ali računalnik lahko izumlja

Oddelek: Znanost in tehnologija
331902 (1292) Brane2

Več podobnih tem