Primer, ki traja od leta 2011, je najprej pred dvema letoma na prvi stopnji dobil Google. Šlo je za vprašanje, ali je Google z implementacijo Jave v Androidu (navidezni stroj Dalvik) kršil Oraclove avtorske pravice (ki jih je Oracle pridobil s prevzemom Suna leta 2010). Google je trdil, da se ne more patentirati oziroma zaščititi idej, funkcionalnosti in knjižnic API (podobno velja tudi v EU). Oracle pa je od Googla zahteval milijardo dolarjev odškodnine. Sodišče na prvi stopnji je menilo, da Google ni kršil Oraclovih patentov in da konkretni API-ji (37 jih je oziroma 7000 vrstic) niso predmet zaščite v sklopu avtorskih pravic.
Oracle se je pritožil in maja letos mu je prizivno sodišče dalo prav. Razsodilo je, da deli Jave uživajo zaščito avtorskih pravic, ki jih je Google kršil. Ta je pritožbo na vrhovno sodišče pospremil z besedami, da če bi bile sedanje odločitve veljale ob Googlovi ustanovitvi, podjetje sploh ne bi moglo inovirati in se razvijati. Prva računalniška podjetja bi lahko blokirala ogromne dele tehnološkega razvoja, če bi nad osnovnimi gradniki računalništva visela 95-letna zaščita avtorskih pravic.
Resnica seveda ni tako radikalna in sploh ni nujno, da bo vrhovno sodišče primer sploh obravnavalo. Za končne uporabnike in razvijalce pa še lep čas sprememb ne bo.
