Članki » Zasebnost » Slovenija briše
Slovenija briše
- ::
Danes je žalosten dan za slovenske borce proti terorizmu. Že tretji večji udarec obveščevalnim zmogljivostim na področju preganjanja tovrstne nevarnosti.
Pa začnimo na začetku. Leta 2005 je ustavno sodišče razsodilo (odločba), da je prisluškovanje, ki ga je za policijo opravljala SOVA nezakonito. Slovenska policija naj do leta 1997 ne bi razpolagala s tehničnimi sredstvi za izvajanja tovrstnega nadzora, zato je opravljanje te storitve s tajnim sporazumom prepustila obveščevalni službi. V tistem času smo uspešno lovili teroriste in notranje sovražnike vseh vrst, k čemer je še posebej pripomoglo dejstvo, da so bili prepisi prisluhov označeni z oznako tajnosti. Sodišče se je postavilo na stališče, da kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kazenskem postopku niso dopustne niti v "skrajni sili" (navedki enaki kot v originalu).
Potem je prvega maja 2004 pričel veljati Zakon o elektronskih komunikacijah. Zakon je v 104. členu zahteval, da je potrebno prometne podatke, ki se nanašajo na uporabnika, takoj ko niso več potrebni za prenos sporočil (oz. takoj po popolnem poplačilu storitve oz preteku zastaralnega roka, če so bili podatki potrebni za zaračunavanje), izbrisati ali spremeniti v brezosebno obliko (razen v primeru pisnega soglasja naročnika ali v primeru uporabe posebnih metod in sredstev po ZKP). Tako je pač zahtevala Evropa z leta 2002 sprejeto Direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/EC. Evropskim birokratom se je pač zazdelo, da bi bilo beleženje prometnih podatkov (še posebej lokacijskih informacij) v prevelikem obsegu brez soglasja uporabnikov nekakšen poseg v človekove pravice.
Ker smo Slovenci v kritičnih zgodovinskih trenutkih, tudi takšnih, kot je na primer sedanja borba proti terorizmu in kriminalu, vedno znali stopiti skupaj in si medsebojno pomagati, ne preseneča, da so nekateri slovenski omrežni operaterji še naprej pridno pomagali državi. Tako je bilo naprimer na podlagi naloga za prisluškovanje osebi A mogoče pridobiti lokacijske podatke za vse osebe, ki jih je oseba A klicala (v nekaterih primerih tudi za nazaj -- kljub temu, da operaterji podatkov niso hranili). Če je bilo res nujno, je bilo mogoče tudi poslati opravičila nekaj deset tisoč uporabnikom, ki so prejeli SMSje z neprimerno volilno vsebino po začetku volilnega molka (čeprav operaterji res niso hranili podatkov o vsebini in prejemnikih tovrstnega sporočila).
A teroristični napadi po svetu so kmalu spametovali tudi evropske birokrate. Marca 2006 so stopili na slovensko pot in sprejeli novo direktivo z imenom Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov. Če je bilo v prejšnjih direktivah shranjevanje prometnih podatkov načeloma prepovedano oziromo dovoljeno le izjemoma, so leta 2006 tudi v EU dokončno dojeli, da se država proti lastnim državljanom lahko učinkovito bori le s povečanih nadzorom. Ta sedaj vključuje obvezno hrambo prometnih podatkov telefonskih in internetnih komunikacij ter podatkov o lokacijah mobilnih telefonov. Čisto tako, za vsak primer, da ne bi kakšnemu teroristu prišlo na misel, da se lahko svobodno in nekaznovano giblje po lepi slovenskih deželi in drugih članicah EU. Žal evropski birokrati slovenskih izkušenj s hrambo prometnih podatkov niso upoštevali in so si čas hrambe drznili omejiti na obdobje od 6 do 24 mesecev.
Ker je tovrsten razpon po različnih državah Evropske unije povzročil nekaj dilem o točnem trajanju hranjenja, ki naj bi bilo najbolj primerno ter o kaznivih dejanjih za pregon katerih naj bi se tovrstne podatke uporabljalo (v Nemčiji so po zelo tehtnem premisleku in nekaj študijah sklenili, da je za njih najprimernejše najkrajše obdobje, ki ga dovoljuje direktiva, hkrati pa so tudi malenkostno novim okoliščinam prilagodili kazenski postopek), smo si seveda tudi pri nas na to temo omislili posebno študijo:
Kot rok hrambe je glede na določbe direktive 2006/24/ES mogoče izbrati obdobje med 6 in 24 meseci. Glede na dejstvo, da so morebitni dodatni stroški povezani predvsem s temeljno investicijo nadgradnje omrežne infrastrukture in da torej dodatni mediji za hrambo v tem pogledu ne predstavljajo večjega stroška, po drugi strani pa daljše obdobje hrambe pomembno prispeva k učinkovitosti pregona in izboljšuje možnosti pristojnih organov v zvezi z njim, je kot rok hrambe predlagan maksimum, ki ga omogoča direktiva 2006/24/ES. Pogosto namreč od nastanka komunikacijskega podatka pa do njegove identifikacije kot dokaza v kazenskem postopku, preteče veliko časa, zaradi česar daljši rok nujno pomeni tudi več možnosti organov za učinkovit kazenski pregon. Rok je v posameznem primeru v skladu mogoče.
Vir (Poročevalec DZ RS 104/2006)
Nabora kaznivih dejanj za pregon katerih se lahko uporabi nova evidenca seveda nismo omejili. Slovenija je takoj ponovno ponosno in odločno pokazala, da se uvršča v krog najbolj trd(n)ih sovražnikov teroristov in kriminalcev vseh vrst in se odločila za dvoletno obdobje hrambe (ter nakazala, da bi takoj izbrala štiri leta, če bi ta možnost obstojala -- kot v prvih osnutkih direktive).
Tako smo decembra 2006 v Sloveniji dobili nov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o elektronskih komunikacijah. Zakon zahteva, da se podatki hranijo za obdobje 24 mesecev od dneva (poskusa) komunikacije. Potem pa se morajo izbrisati. Ker je področje hrambe prometnih podatkov zaradi peščice nekakšnih zagovornikov človekovih pravic ter negodovanja paranoikov, kriminalcev ter teroristov v EU postalo pomembna politična tema, bo podatke sedaj skoraj zagotovo potrebno dejansko izbrisati, kar bo povzročilo precejšnje stroške, saj so, kot dokazuje zgornja študija, diski poceni, redno selektivno brisanje podatkov pa je lahko precej drago.
Prav tako sedaj zapovedano brisanje podatkov omejuje preventivni učinek njihovega zbiranja. Do sedaj so se namreč teroristične celice (in ostali notranji sovražniki) morali zavedati, da je podatek kje in s kom se družijo vedno na voljo varuhom strateških interesov države. Sedaj pa se jih dve leti po zarotniškem sestanku ne bo več dalo povezati skupaj, kar bo verjetno vplivalno na sposobnost države, da identificira sovražnike ljudstva.
Tako bomo sedaj v imenu nekakšnega varovanje človekovih pravic porabljali sredstva za popolnoma nepotrebne naloge, namesto da bi jih namenili dodatni širitvi prestreznih zmogljivosti. Glede na to da UMTS standard omogoča lociranje mobilne postaje na približno 50 metrov natančno, bi končno lahko s tem podatkom opremili reševalce, tako da se ne bi več dogajalo, da se reševalno vozilo nekaj ur vozi okoli poškodovanca, ko pa ga najde pa je le ta včasih že mrtev.
Danes je vaš mobilni telefon tudi uradno postal sledilna naprava. Kot dober državljan jo vedno nosite s seboj.
Osebni dokument je relikt socializma in komunizma
- Blaž Mazi ::
Ste tudi vi včasih zbegani, ko zasledite novice, v katerih se pojavlja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar? Glede na to, da imajo mediji v svojem "prime timeu" omejeno število znakov, točno določeno minutažo in morajo tako ali tako uravnoteženo predstavljati ...
Kršitve avtorskega prava na internetu
“Stvar je preprosta. Piratiziranje = slabo. Se komu zdi, da je prav, če se software kar daje naokrog? Se vam? Meni se tudi zdi prav ampak ne za ves software, za tistega, kjer ima uporabnik dovoljenje, da ga lahko daje naokrog. Open Source software to v večini primerov omogoča. Izvolite ...
Zakoniti nadzor v Sloveniji (2.del)
V soboto, 2. oktobra 2004, je v zgodnjih jutranjih urah, v času predvolilnega molka, več kot 70.000 uporabnikov Mobitela prejelo nezaželena in nenaročena sporočila SMS s politično vsebino. Iz fotografije spornega SMS sporočila, objavljene v Mladini, je razvidno, ...
Spreminjanje klicne identifikacije 101
Konec leta 2011 je več slovenskih medijev poročalo, da naj bi poslanka Državnega zbora Melita Župevc iz enega svojega mobilnega telefona prejela klic na svoj drugi mobilni telefon, javil pa naj bi se neznan moški glas. Na novinarska vprašanja so mobilni operaterji pojasnili, da takih primerov še niso ...
Pravica do pozabe in izbris zgodovine
- Gorazd Božič ::
Pred nekaj tedni je Matej Kovačič objavil zanimiv sestavek o potvarjanju številke klicočega v telefonskih omrežjih. Prikazal je metode, ki omogočajo pošiljanje SMS sporočil in izvedbo klicev iz poljubne telefonske številke. Čeprav so te metode strokovnjakom znane že kar nekaj časa, jih je lepo povzel ...