Google News - Pred sedmimi leti, natančneje sedmega februarja 1999, je ameriška vesoljska agencija NASA poslala v vesolje plovilo z imenom Stardust.
Primarna naloga Stardusta je bila zbiranje prahu ter na ogljiku temelječih snovi iz kometa Wild 2, katerega je odkril Paul Wild, šestega januarja 1978. Takrat je bil relativno blizu Zemlje - 1,21 AU.
Poleg tega je plovilo imelo dodatno nalogo - nabrati medzvezdni prah, vključno z nedavno odkritim tokom prahu, ki je pripotoval v naš sončni sistem iz smeri Strelca. Ti materiali, po mnenju nekaterih znanstvenikov, vsebujejo starodavne ostanke iz tvorbe in formacije sončnih sistemov. Strokovnjaki upajo, da jim bo analiza pomagala pri razumevanju evolucije (formacije) našega sončnega sistema in morda tudi izvora življenja. Vir.
V zgodnjih urah petnajstega januarja 2006 bo plovilo, ki je na svoji misiji prepotovalo 4,63 milijarde kilometrov, pristalo na Zemlji.
Več informacij je na voljo na news.google.com.
Novice » Znanost in tehnologija » Ali smo dobili vzorce vesolja, stare kot vesolje samo?
NavadniNimda ::
Gotovo vzorci ne morejo biti stari 13 milijard let. Njihova starost je verjetno tja do 5 milijard, kolikor je staro naše Sonce, ki gotovo ni zvezda prvih generacij, ki so svetile v Vesolju. Vsekakor bo pa zanimivo štet in klasificirat spojine tukaj v tem vzorčevju!
Matevžk ::
O, poglej ga Nimdo, od kdaj pa ti tukej?
Ja, upam, da so tokrat "gravity switchi" res pravilno obrnjeni
Ja, upam, da so tokrat "gravity switchi" res pravilno obrnjeni
lp, Matevžk
NavadniNimda ::
Baje da so preverili, in so. Ampak če me občutek ne vara, prileti sonda iz JUŽNE smeri - torej ravno obratno...
NavadniNimda ::
Sej ne morejo dvakrat zapored zayebat na isto finto!
(Tko kot so leta 1999 pri Marsu
)
(Tko kot so leta 1999 pri Marsu
) Matevžk ::
NavadniNimda: So l. 1999 2x zajebali? Takrat sem bil še rosno mlad (tkole ene 12 sm jih mel), ampak sem stvari vseen napeto spremljov
Glede na to, da je bla sonda sestavljena in izstreljena še pred Genesis, bi blo čist možno, da bi že takrat narobe obrnili, čeprav je res, da so menda to testirali, Genesis pa ne (so rekl -- ah, če smo prejšnjič prov naredl, smo pa tokrat tut)
Glede na to, da je bla sonda sestavljena in izstreljena še pred Genesis, bi blo čist možno, da bi že takrat narobe obrnili, čeprav je res, da so menda to testirali, Genesis pa ne (so rekl -- ah, če smo prejšnjič prov naredl, smo pa tokrat tut)
lp, Matevžk
Thomas ::
Heh ... večina atomov v naših telesih je starih dobrih 13 milijard let.
Kdor govori drugače, nima pojma.
Pa bila to magari NASA.
Kdor govori drugače, nima pojma.
Pa bila to magari NASA.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
NavadniNimda ::
@MATEVZK:
Ja, takrat naj bi pristali 2 sondi - Mars Polar Lander naj bi pristala na robu južne polarne kape. Zaradi napak pri pretvorbah merskih enot (), so bili parametri napačni in je prehitro ugasnil retrorakete pri pristanku. En flek mora bit zdej tam...
Tudi orbitalna sonda Mars Climate Observer je bila izgubljena zaradi navigacijske napake - ko se bi morala vtiriti v orbito, je priletela pod prehudim kotom. Na najbližji točki leti sonda v takem scenariju tudi fejst skozi atmosfero. No, tokrat je bilo preveč fejst. Namesto sonde smo dobili prvo Marsovsko pečenko!
Ja, takrat naj bi pristali 2 sondi - Mars Polar Lander naj bi pristala na robu južne polarne kape. Zaradi napak pri pretvorbah merskih enot (
), so bili parametri napačni in je prehitro ugasnil retrorakete pri pristanku. En flek mora bit zdej tam... Tudi orbitalna sonda Mars Climate Observer je bila izgubljena zaradi navigacijske napake - ko se bi morala vtiriti v orbito, je priletela pod prehudim kotom. Na najbližji točki leti sonda v takem scenariju tudi fejst skozi atmosfero. No, tokrat je bilo preveč fejst. Namesto sonde smo dobili prvo Marsovsko pečenko!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: NavadniNimda ()
Thomas ::
VSA snov Vesolja, je stara kot Vesolje samo.
Drugo so pretvorbe iz recimo vodika v ogljik. Praktično zamnemarljivo vodika je doslej postalo ogljik. Večinoma so atomi kar ostali, to kar so bili v začetku. Vodik, devterij in malo helija.
Štos, ki ga NASA zasleduje, je mešanica atomov. Koliko naj bi se ta spremenila.
Glede na kaj?
Meni deluje cela zadeva nekoliko ... privlečena za lase.
Drugo so pretvorbe iz recimo vodika v ogljik. Praktično zamnemarljivo vodika je doslej postalo ogljik. Večinoma so atomi kar ostali, to kar so bili v začetku. Vodik, devterij in malo helija.
Štos, ki ga NASA zasleduje, je mešanica atomov. Koliko naj bi se ta spremenila.
Glede na kaj?
Meni deluje cela zadeva nekoliko ... privlečena za lase.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
tintorel ::
Problem je, da so tudi najprojekti službe (vir dohodka). Kaj je raziskovalcem bolj pomembneje: da delajo ali da dokončajo delo...
Utk ::
Je pa to dobra stvar, da potegnejo denar od strica Busha. Morda je brezvezno, ampak take stvari se prodajajo.
sidd ::
bolše denar za take "bedarije" kot pa za vojne ipd. ...pa še bol zanimivo je vse skup. smo kot kolumb v 15 stoletju
Jst ::
Kako so zbirali prah?
Tako, kot je nekdo že prej omenil, s pomočjo aerogela. Prah (drobci) priletijo v ta aerogel z visoko hitrostjo.
Mah, preberite si:
Vir: http://www.nasa.gov/mission_pages/stardust/spacecraft/collector-index.html
Tako, kot je nekdo že prej omenil, s pomočjo aerogela. Prah (drobci) priletijo v ta aerogel z visoko hitrostjo.
Mah, preberite si:
Vir: http://www.nasa.gov/mission_pages/stardust/spacecraft/collector-index.html
Dust Collector Grid With Aerogel
Collection of cometary particle samples is accomplished by simply exposing blocks of aerogel to the material it encounters during spaceflight.
The dust collector media consists of blocks of 1 and 3 cm thick underdense, microporous silica aerogel mounted in modular aluminum cells. This is similar to what was used for previous exposures during Shuttle and MIR experiments. For the Stardust mission, cells in a grid holding aerogel are mounted on a two-sided, tennis racket-shaped array that will deploy from the Sample Return Capsule. After exposure, the array will fold compactly for stowage inside the sample Earth return capsule for the trip back to Earth.
Image above: Aerogel dust collector. Image credit: NASA/JPL.
+ Full image and caption
One side of the aerogel will be used to collect samples during the comet encounter and the reverse side - sometimes called the "B-side" - will be used for interstellar collection. The useful collecting areas are identical, with 1000 cm2 for interstellar dust grains and 1000 cm2 for cometary dust. These collectors are totally inert and only need to be exposed and then stowed after they are used.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: OwcA ()
dr.J ::
MrStein ::
Thomas :
A ni rok trajanja protona nekaj tednov ?
No ja mogoče, če je izven atoma.
Whatever ...
Tule na mizi imam ravno sendvič, star 15 milijard let
Thomas, ti včasih malo dlakocepiš ...
Heh ... večina atomov v naših telesih je starih dobrih 13 milijard let.
A ni rok trajanja protona nekaj tednov ?
No ja mogoče, če je izven atoma.
Whatever ...
VSA snov Vesolja, je stara kot Vesolje samo.
Tule na mizi imam ravno sendvič, star 15 milijard let
Thomas, ti včasih malo dlakocepiš ...
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
BigWhale ::
Zakaj dlakocepi? Vecina snovi je nastala takoj po zacetku vesolja. Ce pa danes kaksna supernova explodira in v vesolje katapultira doloceno snov, je bolj malo moznosti, da bo ta snov prisla do tebe... ;)
Thomas ::
Vodikov izotop devterij, ta ki ima še en nevtron poleg protona v jedru, je ves nastal praktično takoj po Big Bangu. Noben proces kasneje ga ni več proizvajal, razen mogoče v kakšnem laboratoriju kje.
Navadni vodik je tudi praktično ves iz obdobja takoj po Big Bangu, kakšen pa nastane recimo naprimer tudi po razpadu uranovega atoma.
Tudi precej helija je nastalo takoj po Big Bangu, precej pa tudi v jedrih zvezd. Samo se obojni atomi razlikujejo NULA, če so isti izotop.
To NASA mau poenostavljeno razlaga svoje misije. Ko bodo videli kaj se je nabralo v tisti vreči aerogela (katera mešanica "zelo navadnih" atomov), bodo kvečjemu izločili to ali ono varianto oblikovanja Solarnega sistema.
Kar je seveda dragoceno. Propaganda je pa zavajujoča.
Navadni vodik je tudi praktično ves iz obdobja takoj po Big Bangu, kakšen pa nastane recimo naprimer tudi po razpadu uranovega atoma.
Tudi precej helija je nastalo takoj po Big Bangu, precej pa tudi v jedrih zvezd. Samo se obojni atomi razlikujejo NULA, če so isti izotop.
To NASA mau poenostavljeno razlaga svoje misije. Ko bodo videli kaj se je nabralo v tisti vreči aerogela (katera mešanica "zelo navadnih" atomov), bodo kvečjemu izločili to ali ono varianto oblikovanja Solarnega sistema.
Kar je seveda dragoceno. Propaganda je pa zavajujoča.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
Ta prah, ki ga sonda zbira, so v bistvu "kemični fosili" našega osončja. Torej material prvotne meglice, sicer že diferenciran, a vseeno dragocen. Zakaj?
Iz takšnega materiala je najverjetneje nastala Zemlja. V njemu lahko opazujemo prvotna izotopska razerja recimo pri Pb, ki je končni produkt razpada urana. Na njih temeljijo izračuni starosti Zemlje.
Iz takšnega materiala je najverjetneje nastala Zemlja. V njemu lahko opazujemo prvotna izotopska razerja recimo pri Pb, ki je končni produkt razpada urana. Na njih temeljijo izračuni starosti Zemlje.
Vse je za neki dobr!
Thomas ::
Kolikor sem z enimi na tem forumu nezadovoljen, sem z ene par desetimi zelo zadovoljen.
Med njimi gzibreta vse premalo hvalim!
> V njemu lahko opazujemo prvotna izotopska razerja recimo pri Pb, ki je končni produkt razpada urana
To jim bo povedalo marsikaj o počasnem spiralnem padanju planetov v Sonce. Kako hitro je pravzaprav in zakaj ni dosti hitrejše, kot pri sosedih.
Nadvse pomembna reč!
Med njimi gzibreta vse premalo hvalim!
> V njemu lahko opazujemo prvotna izotopska razerja recimo pri Pb, ki je končni produkt razpada urana
To jim bo povedalo marsikaj o počasnem spiralnem padanju planetov v Sonce. Kako hitro je pravzaprav in zakaj ni dosti hitrejše, kot pri sosedih.
Nadvse pomembna reč!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
gzibret ::
He he, ne me preveč hvalit. Mi bo preveč zrastel ego.
Lahka bi v Z&T napisal kaj o geologiji, ker vse premalo vemo o tem, po drugi strani pa je zelo zanimiva in obširna tema. Samo nekako ne najdem entuziazma. Za to rabiš čas, da ideja dozori....
Lahka bi v Z&T napisal kaj o geologiji, ker vse premalo vemo o tem, po drugi strani pa je zelo zanimiva in obširna tema. Samo nekako ne najdem entuziazma. Za to rabiš čas, da ideja dozori....
Vse je za neki dobr!
NavadniNimda ::
Uspelo je, se strinjam! Vidim tudi, da nas je kar nekaj tule, ki nas te reči fascinirajo. Samo še pohvale lahko talam naokol, tako Forumašem, kot NASI.
Vidim tudi, da nas je kar nekaj tule, ki nas te reči fascinirajo. Samo še pohvale lahko talam naokol, tako Forumašem, kot NASI. Matevžk ::
Ja, mene osebno še bolj kot izsledki (sledeče) analize zanima "the technology behind"
lp, Matevžk
Stepni Volk ::
Našli smo ga tudi bližje: na dnu oceana.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Stepni Volk ()
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Odprava na MARS: Mars Rovers: Spirit, Opportunity (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11427 (6799) | guest #44 |
| » | Voda na Luni?Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5333 (3775) | gzibret |
| » | Raziskovanje osončja: NASA uradno naznanila projekt Orion, Rusija in Kitajska načrtuj (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 14253 (12616) | Gundolf |
| » | Ali smo dobili vzorce vesolja, stare kot vesolje samo?Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4203 (2750) | Matevžk |
| » | Znanost in tehnologija II.Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4979 (4440) | [MYTiX] |