Odločili so se za Googlovo rešitev, a za nas je v izobraževalnem duhu od končne izbire pomembnejša pot. Na Berkeleyju so temeljito preverili lastnosti obeh ponujenih paketov in se odločili, da Googlov bolje izpolnjuje njihove zahteve in pričakovanja, ter vse skupaj javno in pregledno predstavili v preglednici. Kot pravijo, so se zato odločili, ker so kot proračunski porabnik (Berkeley je javna univerza) zavezani k transparentni porabi denarja.
Ocenjevanje so razdelili v štiri skupine, ki je imela vsaka še svoje podskupine. Ponekod je bil boljši Google, denimo pri hitrosti migracije (rok je 6-10 tednov), tehnični podpori, integraciji z obstoječo infrastrukturo, omejitvi odgovornosti ali seznanjenosti uporabnikov s storitvami, drugod je prepričljivo zmagal Microsoft, denimo pri uporabnosti koledarja, varovanju podatkov, lokaciji podatkov itd. Na koncu so se odločili za Google.
Pri tem so poudarili, da odločitev nikakor ni bila enostavna, še manj pa dokončna. Gre za stvari, kjer je potrebno nenehno spremljanje konkurence, razvoja novih storitev in napredka, saj se lahko situacija hitro obrne. Microsoft se je na odločitev uradno odzval stoično, saj so povedali, da še vedno sodelujejo z Berkeleyjem in jim licencirajo programsko opremo. Neuradno pa je vodja informatike na Berkeleyju Shelton Waggener povedal, da jih je Microsoft kontaktiral in zahteval določene popravke v objavljeni tabeli rezultatov.
Waggener je še povedal, da so mnoge univerze in druge organizacije izrazile hvaležnost za delo, ki ga je opravil Berkeley. Temeljita primerjava bo namreč koristila še komu, ki je v dilemi, za katero rešitev se odločiti. Ob tem velja poudariti, da ni ene boljše rešitve, ampak je potrebno vsakokrat pogledati, kaj je za posamezno organizacijo smiselneje. Na Berkeleyju je bil to pač Google Apps.
