Slo-Tech - Elektronske pomočnike, kot so Alexa, Siri in Google Assistant, načeloma upravljamo z govorjeno besedo, a razumejo tudi še kaj drugega. Raziskovalci iz ZDA in Kitajske so ugotovili, da lahko razločijo in razumejo tudi ukaze, ki so skriti in ljudem neslišni. Zakamuflirani so lahko v glasbi na radiu, videoposnetkih na YouTube ali kod drugod. Ker lahko ti pomočniki naročajo izdelke na internetu, odklepajo hiše, potrjujejo rezervacije in podobno, je to precej velika varnostna luknja.

Sama bojazen pa niti ni nova. Skupini študentov z Berkeleyja in Univerze Georgetown sta že leta 2016 pokazali, kako lahko skrijeta ukaze v glasbo, tako da je potem...

Slo-Tech - Pred tednom dni smo poročali, da bo morala Univerza Berkeley zaradi pritožbe izbrisati več kot 20.000 videoposnetkov predavanj in podcastov, ki jih je na internetu brezplačno nudila človeštvu. Po ameriškem zakonu ADA (Americans with Disabilities Act) morajo biti namreč vsebine dostopne tudi gluhim, kar pa zaradi odsotnosti podnapisov niso bile. Ko sta dva zaposlena na washingtonski univerzi za gluhe Gallaudet o tem obvestila pravosodno ministrstvo, je to Berkeley opozorilo, da kršijo zakon. Možnosti sta bili dve: vse posnetke podnasloviti, kar bi povzročilo nesorazmerne stroške, ali pa vse vsebine odstraniti z interneta. Univerza se je odločila za slednje in jih 15. marca resnično...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza Berkeley na svojih spletnih straneh webcast.berkeley.edu javno in brezplačno ponuja več kot 20.000 videoposnetkov z različnih predavanj in podcastov, ki jih lahko kdorkoli na svetu uporablja za izobraževanje. Toda tako bo le do 15. marca, potem pa jih bo univerza zaklenila in dostop omogočila le lastnim študentom. Razlog za drastičen ukrep pa je neverjeten - zakonska prisila glede zagotavljanja dostopnosti invalidom.

Posnetki niso imeli podnapisov, zaradi česar gluhim niso razumljivi. To je v nasprotju z zakonom Americans with Disabilities Act iz leta 1990, na kar sta pravosodno ministrstvo lani v uradni pritožbi opozorila dva zaposlena na washingtonski...

Wired News - Google in Microsoft ponujata vsak svojo paleto programskih rešitev za elektronsko pošto, koledar, adresar in druge dele elektronskih pisarn. Google Apps je bil na voljo prej, a je Microsoft s svojim Officeom 365 postal več kot dostojna konkurenca. Oba si prizadevata, da bi se za njun izdelek odločimo čim več podjetij in organizacij; še zlasti pomemben je visokošolski segment. Na Univerzi Berkeley so se znašli pred dilemo, kateri izdelek izbrati, saj so se odločili za migracijo z obstoječega sistema CalMail in CalAgenda, ki ni bil dovolj zanesljiv.

Odločili so se za Googlovo rešitev, a za nas je v izobraževalnem duhu od končne izbire pomembnejša pot. Na Berkeleyju so temeljito preverili lastnosti obeh ponujenih paketov...

Google - Google je včeraj začel za vse uporabnike ponujati storitev varnejše prijave v Googlove račune, ki bo z dodatnim korakom nekoliko podaljšala prijavo in zmanjšala možnost kraje identitete. Uporabniki bodo namreč lahko nastavili, da pri prijavi po vpisu gesla na svojo mobilno napravo prejme sporočilo z enkratno kodo ali pa si enkratno kodo generirajo z aplikacijo za Android, BlackBerry ali iPhone.

Pri tem si lahko nastavijo, da tega ne bo potrebno ponoviti mesec dni, nakar jih bo Google zopet pozval k varnejši prijavi. Na ta način želi Google zmanjšati možnost kraje gesla in zlorabe računa. Omenjena storitev je za Google Apps na voljo že od septembra, sedaj pa jo je Google razširil na vse izdelke in za vse uporabnike.

Kmalu bo Google ponujal varnejšo prijavo kot naše...

ComputerWorld - Običajno so vloge obrnjene, a to pot Google toži ameriško vlado in ne narobe. Tožba je uperjena zoper Ministrstvo za notranje zadeve, ki da je v javnem razpisu neupravičeno prezrlo Google in njegov izdelek Google Apps, ker naj bi bil razpis prilagojen vnaprej določenemu zmagovalcu. Srž problema je v zahtevi, da mora biti izbrana storitev del platforme Microsoft Business Productivity Online Suite, zaradi česar je Google odpadel že v prvi fazi.

Petletna pogodba je težka 59,3 milijona dolarjev, s svojimi zahtevami pa po besedah tožnikov Googla in Onixa "neupravičeno omejuje konkurenco". Google se je s predstavniki ministrstva sešel že lani, kjer so jim obljubili, da bodo tudi alternative pregledali. Aprila letos pa je ministrstvo Googlu sporočilo, da njihovi izdelki niso ustrezali varnostnim zahtevam, ne da bi jim ponudili podrobnejšo razlago odločitve. Problematično je, da Microsoft BPOS še nima certifikata o skladnosti z zakonom FISMA, medtem ko ga Google ima. Vlada je kljub temu...

Ars Technica - Veliki modri se je odločil odrezati si kos pogače, ki jo za zdaj uspešno uživa Google s svojo spletno pisarniško zbirko Apps. V promocijo in razvoj poceni in enostavne za vzdrževanje rešitve za elektronsko pošto in koledar je Google vložil veliko sredstev, sedaj pa ga po desni želi prehiteti IBM. Njihova rešitev se imenuje LotusLive iNotes in je cenejša od Googlove.

Kaj točno ponuja IBM? Gigabajt prostora v shrambi, osnovno zaščito proti virusom in filter za spam, podporo za pametne telefone in druge brihtne mobilne naprave. Vse skupaj stane 36 dolarjev letno na uporabnika, medtem ko Googlova rešitev stane 50 dolarjev. Da bi administratorje pritegnili, jim IBM ponuja tudi enomesečno...

The Register - Google bo svojim pajkom-robotom, ki lezejo po spletu in indeksirajo spletne strani za svoj iskalnik, kmalu omogočil tudi pregledovanje dokumentov v Google Apps. Za zdaj ostajajo besede, da se bo to zgodilo v prihodnjih tednih. Strah pred izgubo zasebnosti naj bi bil odveč, saj bo Google prebrskal le dokumente, kjer bo uporabnik eksplicitno potrdil funkcijo Objavi kot spletno stran (Publish as web page), medtem ko bodo dokumenti z oznako Dovoli pogled vsem s povezavo (Allow anyone with the link to view) izvzeti. Prav tako je mogoče že objavljene dokumente poklicati nazaj. Edina težava je, da trenutno Google Apps v začetnem pogledu (Master View) ne pokaže takoj, kateri dokumenti so javni in kateri ne.

Reuters - Microsoft je aprila lani izgubil tožbo proti francoskemu podjetju Alcatel-Lucent zaradi kršitve patentov. Zaradi kršitve patenta, ki opisuje tehnologijo za vnos datumov v koledar v Outlooku (tako imenovani "Day patent"), je porota takrat prisodila Francozom 358 milijonov dolarjev odškodnine. Microsoft se je na razsodbo pritožil in sodni mlini so do danes mleli. Pritožbeno sodišče je odločilo, da je Microsoft resnično kršil patente, a je prisojena odškodnina nerazumno visoka, zato bo postopek ponovljen. Microsoft je bil z odločitvijo zadovoljen in po besedah tiskovnega predstavnika Kevina Kutza že načrtuje naslednje poteze. Medtem je predstavnik Alcatel-Lucenta izrazil razočaranje nad zavrnitvijo odškodnine.