IQ se z odraščanjem v adolescenci precej spreminja

SkipEU je 22. okt 2011 ob 13:23 izjavil:

Ta vaša logika ne gre skupaj.
a) Če trdite, da so rase popolnoma enakovredne, potem je IQ test pravilna meritev, saj smo vendar enakovredni kot izhaja iz predpostavke. IQ testiranje sicer ni popolno, daje pa dober približek v povprečju.
b) Če pa na podlagi tega, ker se rasa X na IQ testih v povprečju (!) odreže boljše ali slabše, pojasnjujete, da je napaka v IQ testih, potem pa priznavate, da so si rase vendarle različne.

Če testirate hipotezo enakovrednosti, potem bi rezultati enakovrednih testov v povprečju dali enakovredne rezultate. Z dovolj velikim vzorcem tudi izključiš variacijo v IQ-ju.

Tudi, če zanemariš hipotezo, da je IQ večinoma odvisen od okolja in manj od genetike, ostaja preprosto dejstvo, da so znotraj posamezne "rase" mnogo večje deviacije, kot med povprečji različnih ras.

In da IQ testi merijo samo sposobnost reševanja IQ testov.

Looooooka> Ljudje z diskalkulijo bojo uzaljeni :D

Zanje se ne bo nič spremenilo. Tudi otroci, ki so med porodom predolgo brez kisika, imajo občasno točno takšne poškodbe možgan. Govoriti o dedno pogojenih rečeh, dokler sploh ne poznamo vzroka, je samo izhod v sili.

Ramon dekers> je pa določeno da ne boš matematik/fizik.

Nope. Določeno je lahko marsikaj, funkcionalni deli možganov pa se oblikujejo predvsem na podlagi dražljajev iz okolja. Če bi ti zaradi genetske napake oči zrastle na riti, bi imel center za prepoznavanje obrazov verjetno nekje v hrbtenjači, to je pa tudi vse, kar geni dejansko lahko določajo (in prepričan sem, da v tem primeru ne boš matematik ali fizik, pa ne zato ker ne bi znal računat).

blackclw> To sigurno ni res, nekateri ljudje imajo po defaultu večjo možgansko kapaciteto, hitrejše logično razmišljanje itd.

Seveda je res. Nekateri ljudje ne govorijo švedsko, čeprav so pametni u božju mater.

blackclw> Športnik (v pravem pomenu besede) tut ne more bit prav vsak, samo tisti ki so gensko nagnjeni k boljši fizični vzdržljivosti itd.. res pa da se lahko vsak (zdrav) natrenira do določene meje.

Koliko se lahko natrenira je odvisno od daleč preveč dejavnikov, da bi lahko s pregledom genoma vnaprej povedal "ta bo pa športnik".

Koliko se lahko natrenira je odvisno od daleč preveč dejavnikov, da bi lahko s pregledom genoma vnaprej povedal "ta bo pa športnik".

Recimo, belgijski ovčar bo že out-of-the-box bolj agilen kot mops. Pa se lahko z mopsom 100x več ukvarjaš. Pri ljudeh je pa podobno, mogoče ne tak ekstremno ampak ja.

Torej, če merimo v mladosti tek na 100m in skok v daljavo, to malo pokaže grškim vojskovodjem, kdo bi lahko bil sel na bojiščih. Če pa dato jemljejo absolutno jim pa pokaže hudičevo narobe!!!

Sel na bojišlu mora biti hraber, in vzržljiv na dolge proge

Torej, če merimo v mladosti tek na 100m in skok v daljavo, to malo pokaže grškim vojskovodjem, kdo bi lahko bil sel na bojiščih.

Poudarek je na malo. Prav nobenega zagotovila ni, da se potencialno najhitrejši in najvzdržljivejši sel ne skriva med tistimi, ki v otroštvu niso najhitrejši.

O.

SkipEU je 22. okt 2011 ob 13:23 izjavil:

Ta vaša logika ne gre skupaj.
a) Če trdite, da so rase popolnoma enakovredne, potem je IQ test pravilna meritev, saj smo vendar enakovredni kot izhaja iz predpostavke. IQ testiranje sicer ni popolno, daje pa dober približek v povprečju.
b) Če pa na podlagi tega, ker se rasa X na IQ testih v povprečju (!) odreže boljše ali slabše, pojasnjujete, da je napaka v IQ testih, potem pa priznavate, da so si rase vendarle različne.

Če testirate hipotezo enakovrednosti, potem bi rezultati enakovrednih testov v povprečju dali enakovredne rezultate. Z dovolj velikim vzorcem tudi izključiš variacijo v IQ-ju.

Ne vem kako drugi uporabljajo, vendar se besedo enakovrednost uporablja v pravnem smislu. Nekaj takega kot deklaracija človekovih pravic.

Človekovo dostojanstvo se ne zmanjša z nižjim IQ-jem.

Pravica do hrane se ne zmanjša z nižjim IQ-jem. Itd...

Saj je to razumljivo?

Poleg tega imamo več tipov inteligentnosti: jezikovna, logično-matematična, prostorska, glasbena, telesno-kinestetična, interpersonalna, intrapersonalna, naravna, duhovna in/ali ekstencionalna.

Invictus je 22. okt 2011 ob 13:41 izjavil:

Dejstvo je da na IQ veliko bolj vpliva okolje in izobrazba kot sma genetika.

Dokaz so posvojeni otroci iz Afrike v Evropo, kjer dosegajo čisto spodobne ali celo odlične rezultate. To je posledica ker se le ti starši veliko ukvarjaji z njimi.

IQ testi so pa narejeni za obstoječi šolski sistem. IQ testov, ki bi bili bolj splošni, brez upoštevanja pridobljenega znanja, ni.

kako? imaš kakšen vir zato? ravno berem v svoji literaturi da je genetika od 40 do 60%.

Iq testi so debilizem prve vrste.

niti ne. Saj notri je naveden dejavnik okolja oz dražljajev iz njega ampak brez genetskega materiala (40 -60%) se njune sposobnosti nikakor ne bi mogle razviti.

Genetika nima nič s tem, razen nekaterih bolezni. Atleti se za svoje sposobnosti lahko zahvalijo v glavnem TRUDU. Kar je več kot 80% po mojem skromnem mnenju. Že v otroštvu morajo biti aktivni, da se telo primerno razvije, potem pa to še vzdrževati in nadgrajevati s stalno aktivnostjo.

Genetika? Jok.

Ta vpliv je zanemarljiv v primerjavi z vplivom redne aktivnosti.

jype je 23. okt 2011 ob 23:02 izjavil:

Ramon dekers> brez genetskega materiala (40 -60%) se njune sposobnosti nikakor ne bi mogle razviti.

40-60% česa?

Seveda brez genetskega materiala ni možganov, ampak genetski material imamo praktično enak kot šimpanzi (pa so šimpanzi boljši od odraslih ljudi v reševanju določenih oblik inteligenčnih testov).

40 - 60% je genetika ki vpliva kako, se bo človek razvil glede na dražljaje iz okolje.

Mipe je 23. okt 2011 ob 23:10 izjavil:

Genetika nima nič s tem, razen nekaterih bolezni. Atleti se za svoje sposobnosti lahko zahvalijo v glavnem TRUDU. Kar je več kot 80% po mojem skromnem mnenju. Že v otroštvu morajo biti aktivni, da se telo primerno razvije, potem pa to še vzdrževati in nadgrajevati s stalno aktivnostjo.

Genetika? Jok.

potemtakem lahko tudi osebe z dovnovim sindromom naučiš vsega.