KPK predstavila spletišče s podatki o javnofinančnih odhodkih

Prihaja Supervizor 2:0 (sic)

supervizor je trenutno nedosegljiv. Zdaj se je že parkrat zgodilo, da zvečer ne dela :(

Kolikor vem, so delali neke update baze. Med drugim je bila dodana MFERAC baza za MNZ.

info.korupcija@kpk-rs.si - vprasaj.

Supervizor bo kmalu nazaj

Here we go again: http://www.finance.si/8825212/Ko-se-%C5...

Tokrat očitno dokončno.

Komentar: https://pravokator.si/index.php/2015/07...

Samo naivnež lahko verjame, da se podatke PRENAŠA dva meseca (ali kolikor pač navajajo).

Prav nobenega tehničnega razloga ni, zakaj stari strežnik nebi mogel delovati, dokler novi ni nared in polno funkcionalen, da prevzame njegovo vlogo - brez enega dneva izpada.

Skratka 24ur in rtvslo prodajajo bullshit. Če imaš le malo soli v glavi, ti je to takoj jasno.

Kaj je dejanski razlog, pa če to ne pomeni morda tudi konec za Supervizor, kakor ga poznamo danes, pa bomo še videli. Takšen 'zelooo dolg prenos' je krasna stvar, da se zadevo porine malo v pozabo in nihče na koncu niti ne opazi, da se je 'prenos' zavlekel v neskončno.

In kaj ima en programer veze pri takem političnem projektu?

Obtožbe bivše IP-RS so hude:

Kaj ma Musarjeva sploh za govorit? Če ji lepo piše "ex Slovenian Information Commissioner".

Matthai dva meseca še počakaj.

Če bi imeli stvari poštimane, bi on videl samo točno tiste podatke, ki jih vidimo tudi mi ko odpremo supervizorja. Ker jih nimajo, najbrž vidi še marsikaj.
Pa to sploh ni problem...takih ljudi je par sto, zakaj je glih ta problem?

V ponedeljek je tole še delalo:
http://supervizor.kpk-rs.si/podj/297878... gp trojane
http://supervizor.kpk-rs.si/podj/965963... zemanta

pri obeh je pisalo:
po nalogu ip-rs odstranjen podatki o

(čisti prihodki od prodaje, prvi graf in ostale številke).
//nimam screenshota


Na http://web.archive.org/ omenejnih strani ni.
Za kakšno odločbo iprs je šlo ?

Odkar je Musarca presedlala v odvetniške vode je obrnila ploščo.
Ta nova informacijska pooblaščenka je pa tudi kar nekaj, ne ve kaj bi sama s sabo.

Ja na nekoga je vedno potrebno krivdo zvalit.

harvey je 21. jul 2015 ob 10:56 izjavil:

Da pa postane sedaj glavni problem oseba/programer, ki je urejala Supervizor je pa naravnost smešno .

Musarjeva med drugim obtožuje Brataniča da (lahko) "nemoteno rudari po podatkih". Podatki so javni, ne razumem, zakaj je rudarjenje kakršenkoli problem, razen če niso v bazi tudi osebni podatki, ki naj ne bi bili javno dostopni.

Poleg tega je Matthai pred časom tukaj objavil vse te (ne sicer do zadnje minute ta hip ažurne) javne(!) podatke v izvorni obliki, ki so podlaga za delovanje Supervizorja in malodane recepte, kako jih stlačiti v podatkovno bazo in rudariti po njih za vsakega, ki zna in si vzame par tednov časa za to.

V primeru, da se Supervizor ukine, se lahko naredi tudi novega zunaj JU in vpliva lobijev, edina ovira je lahko IP-RS, pa tudi mnenje le tega organa se da sodno preveriti.

Sem že jaz zahteval vse. Bom objavil, ko dobim.

PaX_MaN je 21. jul 2015 ob 12:09 izjavil:

Kokr sm bral ZVOP-1, zasebnik ne sme obdelovat nobenih osebnih podatkov,

Zbirk osebnih podatkov. Razlika je pomembna.

PaX_MaN je 21. jul 2015 ob 12:09 izjavil:

tut če si jih dobil iz javno dostopnih virov (razn če tko reče zakon - pa v tem primeru ni nbenga na vidiku; al pa da ti posameznik dovoli - kot da se bo to kdaj zgodilo.)

Malo drugače povedano, to pomeni, da je obdelava praviloma možna samo, če obstaja zakonska podlaga ali pa predhodno informirano strinjanje. Predhodno informirano strinjanje bom tukaj malo pustil ob strani, ravno tako tudi izjeme, katere bom preskočil.

PaX_MaN je 21. jul 2015 ob 12:09 izjavil:

k je pa pač: a je supervizor nujen (in za kaj je nujen)? kateri zakoniti interesi z.s. naj bi to bili? kako se meri kolk (ne)upravičeno se krši interes nekaj (deset?) tisoč posameznikom?
Pa potem maš problem da bi moral hardware, software in bazo varovat ko vojska nukice.

Prva podlaga je ZDIJZ, ki podaja splošno pravico dostopa do vseh podatkov, ki jih obdelujejo subjekti po zakonu. Ta del pokrije zakonitost tega, da se podatke na zahtevo dejansko lahko pridobi in to v obsegu, ki je potreben, da se zagotovi transparentnost delovanja zavezancev. Tako se ugotovi od kje morajo podatki priti.

Drugi del vprašanja pa je, kaj storiti, če je govora o fizičnih osebah oziroma o njihovih osebnih podatkih. ZDIJZ v 6. čl. dostop do teh podatkov omejuje na zgolj tiste osebne podatke, katerih razkritje je v javnem interesu, če ni drugih zadržkov (tajnost podatkov, kazenski postopki, ipd...)

Na tnalu je tako sedaj tehtanje med tem, da je potrebno vedeti, če je podatek o temu, da je npr. dekanja neke fakultete sklepala avtorske pogodbe s taisto fakulteto, ali ne. Glede na to, da je govora o pogodbenih razmerjih v katera vsi vstopajo prostovoljno in pri katerih se bi morali vsi zavedati, da so lahko predmet zahetve po ZDIJZ, bi se lahko sklepalo celo to, da so se s sklenitvijo pogodbe predhodno strinjali, da je razkritje njihovih identitet pri poslovanju z državo, z njemini agencijami, javnimi zavodi ali podjetji v njhovi prevladujoči lasti postane predmet zahteve po ZDIJZ že zgolj zaradi tega, ker je to edini način preverjanja transparentne porabe javnih sredstev.

Zadnje odprto vprašanje ostane še vprašanje družbenikov v pravnih podjetjih, ki so poslovala z zavezanci po ZDIJZ. Ti podatki prihajajo is sodnega registra, podlaga za katerega je ZSReg. Do nedavnega je ta zakon izrecno prepovedoval obdelavo zbirke podatkov na podlagi povezovanje podatkov o družbenikih ter odgovornih osebah, kar pomeni, da je zakon izrecno prepovedoval, da bi kdorkoli smel ugotavljati, če sta dve podjetji lastniško ali upravljalsko povezani ali katera podjetja so na ta način povezana.

S spremembo v ZSReg-F je to bilo ne samo dovoljeno, temveč se je to, nekoč prepovedano poizvedovanje, dejansko predpisalo kot obvezna funkcija sodnega registra.

Če vse skupaj pogledam iz teh vidikov, sklepam na naslednje:
- Podatki so bili zbrani legalno in na podlagi veljavne zakonodaje jih lahko obdeluje kdorkoli.
- Podatki so vključevali osebne podatke oseb, ki so vstopale v posebne pogodbene odnose z zavezanci in so iz tega naslova prejemala javna sredstva ali pa sredstva podjetjih v večinski lasti države oz. občin.
- Sistem je omogočal poizvedbe po podatkih o družbenikih in odgovornih osebah pravnih oseb, ki so sodelovale z zavezanci, za kar je ZSReg dajal podlago že od nekdaj.
- Sistem je omogočal poizvedbe o družbah, ki so sodelovale z zavezanci in v katerih so imajo določene fizične osebe status družbenika ali odgovorne osebe.


Kolikor sem to razumel, so to bili podatki, ki so bili zbrani zakonito, obdelovani zakonito, podlage za njihovo obdelavo so bile podane zgolj v zakonodaji, pravico do obdelave pa je zaradi njihovega izvora v ZDIJZ imel in še vedno ima vsak državljan RS. Če vse skupaj pravilno razumem, je edino nerazščiščeno področje vprašanje pogodb med zavezanci po ZDIJZ in fizičnimi osebami, kjer še ni trdne sodne prakse, ki bi bolj jasno postavila mejo kdaj je razkritje identitete v javni koristi in zato upravičeno, kdaj pa ne.

nekikr je 21. jul 2015 ob 12:14 izjavil:

No, a je (bil) Primož javni uslužbenec ali ne?

Ne.

noraguta je 21. jul 2015 ob 14:37 izjavil:

Prva podlaga je ZDIJZ, ki podaja splošno pravico dostopa do vseh podatkov, ki jih obdelujejo subjekti po zakonu. Ta del pokrije zakonitost tega, da se podatke na zahtevo dejansko lahko pridobi in to v obsegu, ki je potreben, da se zagotovi transparentnost delovanja zavezancev. Tako se ugotovi od kje morajo podatki priti.

niti ne, nastopajo na javnem razpisu. če se pa podeljujejo zadeve rekurzivno samemu sebi. Je pa upravicen sum korupcije.

Javni razpis je zgolj pristop. Imaš posle, ki jih oddajo javne agencije brez javnega razpisa in imaš javne razpise zasebnih podjetij, ki nimajo popolnoma nič z državo ali državnim lastništvom.

Vzameš npr. Javni zavod za raziskovanje solarne mehanike, ki je po ZDIJZ zavezanec, ker je to pravna oseba v lasti države (RS je ustanoviteljica). Iz tega naslova lahko zahtevaš in pridobiš npr. podatke o temu koliko je ta pravna oseba zapravila za mrežni napeljavo, za čistilni servis, svetovanje za vpeljavo IPv7 protokola in trenutne stroške za WC papir. Ti podatki seveda vključujejo tudi dobavitelje. Zatakne se zgolj pri svetovalcu, ki ni s.p., temveč je svetovanje opravil po avtorski pogodbi, torej je govora o fizični osebi in posledično osebnih podatkih (tehtanje med javnim interesom in varstvom osebnih podatkov).

Supervizor za prikaz podatkov uporablja (1) bazo finančnih transakcij Uprave za javna plačila, (2) podatke o knjižbah iz sistema MFERAC, podatke iz (3) Poslovnega registra Slovenije, (4) Registra transakcijskih računov in (5) Javne objave letnih poročil, ki jih zagotavlja Ajpes, (6) podatke iz Davčnega registra, podatke iz (7) delniških knjig Klirinško depotne družbe, podatke o (8) javnih naročilih iz Portala javnih naročil, podatke o (9) davčnih dolžnikih ter podatke o (10) nakazilih v davčno ugodna okolja.

Matthai, lahko podas kaksen overview za zacetnike? Npr. katere od teh baz so prosto dostopne z brezplacno registracijo in APIjem? A obstaja kaksna druga baza, na kateri bi lahko rudaril, pa da ni tezav z npr. osebnimi podatki ali omejenim stevilom requestov / dan, kot je za AJPES npr. 20 (ali pa da lahko celotno bazo dol potegnes)?

poweroff je 21. jul 2015 ob 16:30 izjavil:

nekikr je 21. jul 2015 ob 14:46 izjavil:

Primož je imel pravno podlago za dostop do podatkov. ZIntPK/16.b.

Ne, ni je imel.

Aja? Na podlagi česa to trdiš?

Na podlagi tvoje izjave. Omenjeni zakon pravi:

(1) Pri komisiji lahko na podlagi pisnega sporazuma komisije s predstojniki državnih organov za največ dve leti opravljajo naloge tudi javni uslužbenci iz drugih državnih organov.

Kar pa on ni.

Po radiu sem prejle poslušal to burlesko. Primož naj bi imel praktično "doma", se pravi na svojem serverju celotno zadevo, vse baze itd.? Če je res, potem je to najmanj sporno. Ne bom pa trdil nič od tega, ker je to samo kar sem slišal, če imaš dodatne inforamcije pa kar na plano.

No, bullshit. Narobe sem napisal.

Pravilno je 16.a člen: https://zakonodaja.com/zakon/zintpk/16a...

16.a člen
(uporaba zunanjih strokovnjakov)

(1) Komisija lahko pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti pridobi zunanje strokovno mnenje.

(2) Oseba, ki da komisiji strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka, ne sme razkriti, objaviti ali nepooblaščenim tretjim osebam posredovati podatkov ali informacij, ki jih je pridobila oziroma se je z njimi seznanila v okviru ali v povezavi z opravljanjem svojega dela za komisijo. Strokovno mnenje, ki ga je dala komisiji, lahko objavi ali kako drugače posreduje javnosti samo na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja komisije

Tukaj je pokrito tudi varstvo osebnih in tajnih podatkov.

Primož naj bi imel praktično "doma", se pravi na svojem serverju celotno zadevo, vse baze itd.? Če je res, potem je to najmanj sporno. Ne bom pa trdil nič od tega, ker je to samo kar sem slišal, če imaš dodatne inforamcije pa kar na plano.

Kdo to trdi?
Resnica je, da je Supervizor tekel na njegovem strežniku, ki pa je lociran v varovanem podatkovnem centru. Do strežnika so imeli po pogodbi fizični dostop tudi uslužbenci KPK. Ne vem pa kaj se je dogajalo zadnjem letu, odkar nisem več tam zaposlen.


Še komentar: https://pravokator.si/index.php/2015/07...

Bom pa komentiral in razkril še dodatne zadeve. Ki bodo marsikoga zabolele.

rekamorje: spremljaj moj blog. Načeloma imam jaz večino teh baz na svojem računalniku. Pridobil sem jih v zadnjem letu (odkar nisem več zaposlen na KPK) po ZDIJZ.

rekamorje je 21. jul 2015 ob 16:41 izjavil:

Supervizor za prikaz podatkov uporablja (1) bazo finančnih transakcij Uprave za javna plačila, (2) podatke o knjižbah iz sistema MFERAC, podatke iz (3) Poslovnega registra Slovenije, (4) Registra transakcijskih računov in (5) Javne objave letnih poročil, ki jih zagotavlja Ajpes, (6) podatke iz Davčnega registra, podatke iz (7) delniških knjig Klirinško depotne družbe, podatke o (8) javnih naročilih iz Portala javnih naročil, podatke o (9) davčnih dolžnikih ter podatke o (10) nakazilih v davčno ugodna okolja.

Matthai, lahko podas kaksen overview za zacetnike? Npr. katere od teh baz so prosto dostopne z brezplacno registracijo in APIjem? A obstaja kaksna druga baza, na kateri bi lahko rudaril, pa da ni tezav z npr. osebnimi podatki ali omejenim stevilom requestov / dan, kot je za AJPES npr. 20 (ali pa da lahko celotno bazo dol potegnes)?

Registracije in hkrati API nima nihče. Iskalniki in/ali dumpi so UJP(šele od 17.10.2014 naprej), davčni register (no, seznami davčnih zavezancev), davčni neplačniki in nakazila v davčne oaze (nad nekim zneskom). PRS, e-narocanje.si ti bodo na ZDIJZ zahtevo odgovoril da "je itak vse na spletni strani, ker pač 5. odstavek 6. člena ZDIJZ".
Mogoče bodo te zbirke podatkov take postale z novim ZDIJZ, ki "spodbuja" da se ijz na internetih objavljajo v odprtih strojno berljivih formatih (Ampak Ajpes pa da bo izjema, ker dobi polovico proračuna s tem ko zaračuna ponovno uporabo...).

Primož sicer ne živi v podatkovnem centru, niti doma nima 10 Gb linije.
Ne pa prosim mešati lokacije hrambe podatkov z lastništvom. A tvoji maili na Gmailu so last Googla ali tebe?

Dobro veš kaj mislim. Niti slučajno ne podpiram, da je taka stvar kar pri enem programerju na serverju. To ni samo slaba praksa, to bi moralo biti kaznivo dejanje. Če se kdo ne strinja, potem pa lahko prenesemo zdravstvene kartoteke na moj server. Brez skrbi, bom posrkbel, da bo nalepka Varuje Sintal na vratih in majke mi, da ne bom šaril po podatkih, ko ne bo nihče gledal.

Razlog za prenehanje sodelovanja s strani Primoža je pač nekoliko drugačen, kot to trdi KPK ali IP-RS. Kot rečeno bodo zadeve prišle v javnost. Za določene stvari še čakam uradne dokumente.

Hja, torej sedaj čakamo na te dokumente. Do takrat pa vse kaže, da je en užaljen programer in nekaj simpatizerjev izgubilo monopol nad upravljanjem občutljivih baz in se sedaj dela nek javni linč s podporo nepismenih. Še enkrat, preden me napadeš, nimam dokumentov kot ti, čisto možno je, da se motim. Trenutno pa vse kaže, da je tako.

Vprašanje je, kako dobro bo zadeva tekla (bo strežnik zmogel servirati zahtevke)

No ja, če ste tukaj pametni, kako se lahko program prenese na drug server v pol ure, potem menda ja veste, da sestaviti primeren server ali nadgraditi enega pač ni nekaj, kar bi bilo za JU prevelik zalogaj. Če je, potem me pa lahko najamejo, pa jim uredim to.

in koliko bo to stalo.

Sem prepričan, da precej več kot je to stalo sedaj. Ampak že dejstvo, da vse skupaj ne bo pri enem programerju, je vredno precej denarja. Je pa konec koncev to spet ena populistična izjava. Vzdrževanje serverjev MJU že ima, ne vem zakaj bi bila postavka za vzdrževanje še enega dodatnega ali boljšega nekaj tako drastičnega. Zaradi propagande?