PC Magazine - Španija je sledila finskemu zgledu in bo vsem svojim državljanom omogočila pridobitev širokopasovnega dostopa do interneta. Od leta 2011 bodo vsi Španci lahko kupili vsaj megabiten dostop do interneta, ne glede na to kje živijo. Že sedaj sicer na Iberskem polotoku obstaja univerzalna pravica dostopa do interneta, ki jo nudi Telefonica, in preprečuje, da bi zaradi krčenja stroškov prebivalce odročnih predelov odrezali od dostopa do interneta. Operaterje je leta 2006 to stalo 75 milijonov evrov. Potrošniška organizacija FACUA pozdravlja takšno odločitev, dodajajo pa, da en megabit ni dovolj in da je leto 2011 preveč oddaljeno.
Španija je res kul država, ne samo na tem področju!
Kot je razvidno iz novice, gre v tem primeru za neko kombinacijo kapitalizma (firma Telefonica, ki je sicer se mi zdi drzavna) in državno regulativo, ki ji narekuje naj to zrihta, tud ce se ji ne splaca. Cisti kapitalizem je gnila zadeva, ker samo optimizira zasluzke in bi tako pokril le nek del prebivalstva (mesta ipd.)...
Španci gredo pod rdeče-zelenim Zapaterom samo še navzdol.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Matthai, dobro veš, da govorim o mentaliteti dirigiranega gospodarstva Španije - trenutno je tam 20% brezposelnost.
Za vsako "zeleno delovno mesto" (večinoma kratkotrajno) sta uničeni dve navadni delovni mesti (večinoma dolgoročni).
Za broadband na podeželju moraš dati davčne olajšave graditeljem omrežij; če ne gre samo to, še kako subvencijo zraven. Kot zadnjo možnost si greš zmisliti vladni mandat, kaj mora gospodarski subjekt narediti. Tu je tudi zelena mentaliteta, ki temelji na vladnih mandatih.
Obstaja še socialni vidik katastrofe Zapatero (demontiranje družine in družinskih vrednot), ampak o tem ne bom tu.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Hecno je, da če ni državne prisile (ok, spodbud), za gradnjo infrastrukture na podeželju, podeželje začne izumirat.
In to ravno tisto podeželje, ki goji skrajno konzervativne vrednote, ki jih trosiš tule, Bistri.
Mimogrede, si vedel, da je nekaj podobnega uveljavljeno tudi v Sloveniji? Če imaš veljavno gradbeno dovoljenje, ti mora Telekom zagotoviti najmanj 14.400 bps dialup. Tudi pri črpalkah je podobno. Če hoče imeti neko podjetje črpalke na avtocestah (kjer je profit najvišji), mora določen odstotek črpalk postaviti tudi na podeželje (kjer je profit minimalen, če sploh).
in še ne vem kakšno drugo vse infrastrukturo. So možna kakšna javno zasebna partnerstva tudi ja. Tudi sistemi koncesij... Verjetno tudi čisto zasebni komercialni projekti v določenih primerih. Ampak zagotovo v manjšem procentu.
Ampak reči da vse drugo naj ima država prste zraven pri tej infrastrukturi pa se naj spreneveda pa je škodljivo razmišljanje.
Sem pa že v eni drugi temi napisal. Ekonomsko razmišljanje v teh časih je tako kot če vaški župnik uči evolucijo. Zato prosim nehajte z neumnosti kako bo trg poskrbel za to področje. Bi res rad videl ja. Trg naj skrbi za tisto kaj je posledica izgradnje infrastrukture. Za samo širokopasovno informacijsko infrastrukturo pa je odgovorna država. Njena naloga je da jo zgradi. Tako ali drugače.
Za to da nima velika večina ljudi širokopasovnega priključka za internet je kriva in odgovorna država. Nemarna država.
Država = nesposobni & dragi birokrati Država = denar ubogih davkoplačevalcev, ki dejansko nekaj ustvarimo
V prejšnjem postu sem napisal, da če je že treba posredovanje države, naj bo to s pametno regulativo in na čim bolj tržni osnovi: Za broadband na podeželju moraš dati davčne olajšave graditeljem omrežij; če ne gre samo to, še kako subvencijo zraven. Kot zadnjo možnost si greš zmisliti vladni mandat, kaj mora gospodarski subjekt narediti.
Trg potrebuje stabilna pravila, pravno državo (hitro sodstvo) in prožnost - ter seveda ne prohibitivno visoke davke in obdavčene napačne stvari.
V Sloveniji se pravila spreminjajo po vetru (zakoni, podzakonski akti, uredbe APEKov ipd.), premalo imamo sodnih sporov (ker so sodišča počasna), počasen postopek pridobivanja upravnih dovoljenj in delavce zaščitene kot rjavi medved. Filat davkoplačevalski denar v to je potrata.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Država je prva in zadnja pri vsem. Tako pač je. To da so nesposobni in zapravljajo denar nekoga drugega po nepotrebnem pa ne more biti izgovor.
Cilj mora biti jasen in mora se doseči ali nekoga terjati k odgovornosti. To pa je problem številka ena naše družbe in ne le države.
Vsak ve da če bo ukradel kilo kruha da bo odgovarjal. Vsak ve da ko veliki (tudi z blagoslovom politike) kršijo zakone in kradejo da nihče ne bo odgovarjal. Resen problem terjanja k odgovornosti ima naša država.
Tako kot v prometni varnosti tako v gradnji informacijske infrastrukture je treba pokazati s prstom na tistega ki je kriv in ga terjati k odgovornosti. Ali rezultat ali pa pojdi in hvala lepa za sodelovanje. Ne pa neko zatečeno stanje kjer tudi sposobni zbledijo ob nesposobnih.
Icematxyz, če so zasebna podjetja nesposobna, propadejo oz. jih pokupijo drugi. Če so pa birokrati nesposobni in hočejo pol gospodarstva oni furati - potem pa oni nas propadejo.
Keep it simple. Menedžment je odgovoren lastnikom podjetja; birokrate pa selijo iz enega urada v drugega, skoraj nikoli pa odpustijo.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Keep it simple. Menedžment je odgovoren lastnikom podjetja; birokrate pa selijo iz enega urada v drugega, skoraj nikoli pa odpustijo.
Problem so vodilni, se pravi politiki.
Ki politično kadrujejo, delujejo koruptivno, veze-i-poznanstva, itd.
V firmi bi tipa, ki ne zna izpeljati večjega posla (tunel, Patrije, klinika,...) gladko odpustili. Enako tudi tipa, ki obljublja svetilnik in otok, prinese pa izpraznjen proračun. V politiki se pa hitro najdejo "pametni" volivci, ki na vse pretege dokazujejo, zakaj je ta politik še vedno vreden zaupanje. Ker je "naš", jasno.
ABX, zakaj naj bi bil ISP brez infrastrukture dober model? Sinfonika?
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Keep it simple. Menedžment je odgovoren lastnikom podjetja; birokrate pa selijo iz enega urada v drugega, skoraj nikoli pa odpustijo.
Vložek je dovolj velik. Oblast in moč. Menim da se v zameno za to (če že ne željo nekaj narediti za državo) da politike prav lepo prisiliti da delujejo bolj optimalno.
Ampak treba je začeti s tem da se na vrhu začne ukvarjati z odgovornostjo. Ne pa pri tleh. Kot prvo ukinitev nesposobnih uradov. Ali pa večja pooblastila in suverenost.
Neko gobcanje in mešanje megle pa ne vodi nikamor. Najbolj me boli ko nek urad v naši državi ugotovi nepravilnosti. In jih javno izrazi. To pa je to. Konec zgodbe.
Imaš štiri možnosti, za vsak večji infrastrukturni (in drugačen) projekt: zasebno financiranje, zasebni izvajalec zasebno financiranje, javni izvajalec javno financiranje, zasebni izvajalec javno financiranje, javni izvajalec
Vprašati se je treba zakaj je potrebno javno financiranje oz. zakaj javni izvajalec. In odgovor mora biti temeljit in prepričljiv, zakaj je nujna javna opcija in ali obstajajo dovolj velike prednosti javne opcije pred zasebno, da se prenese rizik na davkoplačevalce.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Ta članek se v bistvu bolj ukvarja s tem da so problem države preveliki izdatki za pokojnine in zdravstvo.
Gradnja infrastrukture kot so ceste in informacijska infrastruktura pa je za moje pojme dolgoročno gledano nekaj kaj polni blagajno. Še posebej vse tisto kaj to potegne zraven.
To je za moje pojme tisti tako imenovan fenomen. Vlaganje v razvoj... Ki ga mi ne zmoremo.
Sam nimam pomislekov da država participira pri izgradnji informacijske infrastrukture. Lahko se pogovarjamo o najboljšem načinu. Ampak še pred tem pa je treba se vprašati kdo je odgovoren da se ni storilo v vseh teh letih več in se mu zahvaliti za sodelovanje.
Ne, ker T-2 v zdravem trgu ne bi polagal Internet infrastrukture, ampak bi samo plačeval najem le-te.
Če govorimo o zadnjem kilometru... Saj bakrene ne polaga, ampak samo plačuje najem le te. Optično pa polaga zato, ker je noben drug ni. Potem pa so jo "nenadoma" začeli tudi drugi, zaradi česar se je vnel neusmiljen cenovni boj.
Kolikor vidim gre na tej točki po simptomatiki za zdrav trg optike, kjer se vsi pritožujejo o nedostopnosti in dajanju prednosti populacijskim centrom. Investicije v njo pa so se zaradi stroškov, ki se jih komaj, če sploh pokriva s prihodki, praktično ustavile.
Na drugi strani imam zelo "nezdrav" in z težko roko APEK-a reguliran trg bakrene infrastrukture, kjer je ta dostopna vsem zainteresiranim stranem in če le ni težav s prezasedenostjo dostopna v skoraj vsaki vasi te države, pa čeprav morda samo nekaj osebam. Optika je praviloma "vse ali nič" in ne "prvi prideš, prvi melješ".
Če je prosti trg to, da stvari delajo samo v mestih, regulacija pa to, da delajo povsod in vsem pod približno podobnimi pogoji, potem glasujem za regulacijo.
Trenutno stanje optike je zrcalo stanja Interneta v naši državi.
Če T-2 gre v Lucijo, bo Siol teku takoj tam. Če T-2 miruje, potem tudi Siol se ne premakne. Enkrat ko dobiš optiko, pa si zaklenjen na enega operaterja, če ti to paše ali ne.
Kaj jaz vse ne vem......ko sem se nazadnje "jajčkal" z dial-up, je bila moja hitrost 9000 bps (se ne hecam), to je bilo 2-3 leta nazaj, prepričan pa sem, da tudi danes ni hitrost nič večja. Seveda možnost DSL ali kabla v naših hribih tud pod razno ni mogoča.....a dejstvo, da lahko uporabljam Mobitelov instant internet (HSUPA povezavo) kaj spremeni še drugo dejstvo, da s strani Telekoma nimam zagotovljen funkcionalen dostop do interneta (sprašujem zato, ker je Telekom "lastnik" Mobitela).?
Če T-2 gre v Lucijo, bo Siol teku takoj tam. Če T-2 miruje, potem tudi Siol se ne premakne. Enkrat ko dobiš optiko, pa si zaklenjen na enega operaterja, če ti to paše ali ne.
Telekom bi bilo potrebno potegnit za uho.
Zakaj pa Telekom? Jaz imam v bloku amisovo optiko, pa na njej ne morem dobiti storitve T-2? Ravno tako imam tudi famozni KKS-BS3 kabelski sistem, pa preko njega ne morem dostopati do interneta preko Tuša? Koga naj potegnem za uho? Telekom?
Drugače pahrbtenična omrežja pač naj ima večji ISP svoja, kakor tudi trenutno je, vsi majo optične hrbtenice svoje.
Gre za pa za razčlenjeno infratrukturo. Zdrav reguliran trg ne bi nikoli imel dva optike do ene hiše, oziroma sploh dveh optik do ene vasi.
Ste še kje vidla dva vodovoda vzporedno... Internet je sicer nov in dolgo so veljala kapitalistična pravila. Zdaj pa spada pod nujo in bi morala biti optika po državi na enak način speljana, kot vodovod in elektrika. Elektrika je najbrž še najbolši primer, ko je omrežje eno, električni ponudniki ti pa samo elektriko pošlejo do doma.
Tako je treba internet v roku par let zrihtat, bolje da smo prva države med temi, kot pa zadnja, bi si upal trdit, da marsikje že tako je.
Kaj jaz vse ne vem......ko sem se nazadnje "jajčkal" z dial-up, je bila moja hitrost 9000 bps (se ne hecam), to je bilo 2-3 leta nazaj, prepričan pa sem, da tudi danes ni hitrost nič večja. Seveda možnost DSL ali kabla v naših hribih tud pod razno ni mogoča.....a dejstvo, da lahko uporabljam Mobitelov instant internet (HSUPA povezavo) kaj spremeni še drugo dejstvo, da s strani Telekoma nimam zagotovljen funkcionalen dostop do interneta (sprašujem zato, ker je Telekom "lastnik" Mobitela).?
Lahko zamoriš na Telekom (seveda pisno in priporočeno), jih spomniš na to linkano določbo in povprašaš kdaj ti mislijo to uredit. Če ti v doglednem času ne odgovorijo ali bluzijo nekaj v tri krasne, potem se obrneš na APEK (spet pisno), da ti Telekom ne zagotavlja tega in lahko potem še APEK pritisne na Telekom. To da imaš instant internet pri Mobitelu pri tem nima veze (vsi Telekomovi priključki bi morali zadoščati omenjenim predpisom).
Od kod si, če smem vprašat? Ker mi telih 9000bps zveni prekleto hudo znano...
Gre za pa za razčlenjeno infratrukturo. Zdrav reguliran trg ne bi nikoli imel dva optike do ene hiše, oziroma sploh dveh optik do ene vasi.
Zdrav regulran trg se sliši kot bistroumni nesmisel. Lahko imaš zdrav trg, ki skrbi zase ali pa reguliran trg, ki skrbi za uporabniško uravnilovko.
Ste še kje vidla dva vodovoda vzporedno...
Primerjava ni ustrezna. Bolj primerna primerjava je npr. izbira med tem, da bom plačal cestnino za most ali pa karto za trajekt. Ker tehnološko T-2 npr. zavrača idejo, da bi uporabljal ADSL, TS pa VDSL nima usposobljenega na nivoju T-2. Ali bi torej morali uporabniki pristati na slabše storitve samo zato, ker se pričakuje uravnilovka "skupne infrastrukture"?
Pri bakru to še gre. Pri optiki pa je med največjima konkurentoma videti bistvene razlike. T2 uporablja dve optični vlakni, eno za gor, drugo za dol. TS uporablja eno optično vlakno - ena valovna dolžina za gor, druga za dol. Ali je sedaj smiselno uvesti uravnilovko in reči katera možnost je boljša? Si to upaš reči danes in garantirati, da ne bodo čez 5 let VSI uporabniki prizadeti zaradi neke nove okoliščine, ki danes ni razvidna?
Internet je sicer nov in dolgo so veljala kapitalistična pravila. Zdaj pa spada pod nujo in bi morala biti optika po državi na enak način speljana, kot vodovod in elektrika. Elektrika je najbrž še najbolši primer, ko je omrežje eno, električni ponudniki ti pa samo elektriko pošlejo do doma.
Znova slaba primerjava. Ko bo internet deloval po načelu "kolikor v lonec - toliko iz lonca", se bo to morda tako dalo stvari urediti. Dokler pa so to ločene tehnologije, ločeni poslovni modeli, ločene rešitve in ločena oprema, bo potreb no iti na najmajnši skupni imenovalec. V tem trenutku tega skupnega imenovalca pri optiki preprosto še ni. Morda čez veliko let, zaenkrat pa so to še utopične sanje.
Tako je treba internet v roku par let zrihtat, bolje da smo prva države med temi, kot pa zadnja, bi si upal trdit, da marsikje že tako je.
Lahko se trudiš, samo to potem pomeni, da boš moral podržaviti stvari, ki so jih izgradila zasebna podjetja. V izogib ideološko obremenjenim izrazom, bi rekel, da podržavljanje zasebne lastnine preprosto spada v neke za nas pretekle čase. Lahko pa država tako ali drugače začne graditi oziroma financirati izgradnjo lastne državne infrastrukture, ki je potem na razpolago vsem ponudnikom storitev pod enakimi pogoji.
Kolega je pred leti predlagal, da bi se ustanovilo posebno neprofitno podjetje, ki bi gradilo omrežje (polagalo optiko), ter jo dajalo v najem operaterjem (Siol, T-2, Amis).
Moda bi zadeva delovala, ne vem. Vem pa, da to ni bilo nikomur v interesu.
Bistri, kako zna biznis poskrbeti za vlaganja v infrastrukturo smo videli v primeru britanskih železnic:
However, four serious rail accidents in the post-privatisation period (Southall (1997), Ladbroke Grove (1999), Hatfield (2000) and Potters Bar (2002)) all undermined confidence in the safety of the railway. A total of 48 people were killed and 820 injured in these crashes. Two other serious fatal accidents that have occurred since privatisation (Great Heck (2001) and Ufton Nervet (2004)) were due to cars blocking the rail line being struck at speed. The Grayrigg incident in 2007 saw the death of one person when a Virgin Pendolino derailed on a poorly maintained set of points and crashed down an embankment - the exact same cause of the Potters Bar tragedy.
Ne pravim, da je to pravilo, je pa gotovo tendenca, da bo privatni biznis čim več vlagal na področja, kjer si čimprej obeta visok profit in čim manj vlagal na področja, kjer profita ni veliko. To je pa po navadi varnost in dolgoročne razvojne naložbe (30+ let).
Telekom je itak že državen, ne bi blo treba kaj dosti podržavit. T-2-ju pustiš njegova kable, bo pač mel kar ma zdej svoje, pa mu ne bo treba tega skupnega omrežja zakupvat. Pa sej tko, kot je z barkom urihtano je super. Naj pač za optiko naredijo enako ane. Je sicer še bolje, če Telekom razdelijo na dva dela, ampak z bakrom je lavfala brez da bi to naredili z regulacijo se da marsikej doseči.
Ubuntu začetnik fajn o blogu piše, kako je regulatirani kapitalize idealna ureditev. Sam regulatorjem je treba dati imunost, ne pa tko, ko zdaj vsi tožarjo, pa mislim sda sm za VB bral, kako so telekom podjetja enga regulatorja, ki je hotel neki uveljavt, ga tako stožil, da so mu druino in življenje uničil, pač regultaro mora biti imnu na vplive korporacij.
Telekom je itak že državen, ne bi blo treba kaj dosti podržavit.
Problem je v tem, da nekomu (politiki, a ne) državno-monopolni položaj zelo ustreza. Zlate krave šač ne zakolješ, niti na oltarju prostega trga ne.
Pa sej tko, kot je z barkom urihtano je super. Naj pač za optiko naredijo enako ane. Je sicer še bolje, če Telekom razdelijo na dva dela, ampak z bakrom je lavfala brez da bi to naredili z regulacijo se da marsikej doseči.
Ja samo "žičkarji" so najmanj profitni. Po moje celo v minusu. To je problem. In pa to, da za tako podjetje težko svojega političnega prijateljčka inštaliraš za direktorja. V privatnopodjetje, ki uporablja to infrastrukturo ga pa tudi ne moreš.
Sam regulatorjem je treba dati imunost, ne pa tko, ko zdaj vsi tožarjo, pa mislim sda sm za VB bral, kako so telekom podjetja enga regulatorja, ki je hotel neki uveljavt, ga tako stožil, da so mu druino in življenje uničil, pač regultaro mora biti imnu na vplive korporacij.
Saj vemo kaj je do sedaj naredil UVK ali pa APEK. Pri nas je edino en regulator sposoben opravljati svoje delo. In to je Pooblaščenka.
Samo zakaj je tako? Zato, ker ima odlične pravnike, ki znajo spisat odločbe, ki potem ne padejo na upravnem sodišču (se kdo spomni kakšno odločbo je UVK poslal Telekomu pred leti?). Ker ima ljudi, ki razumejo tehnologijo približno tako, kot inženirji v podjetjih, ki jih nadzorujejo (če ne bolje). In ker zna sodelovati z zunanjimi strokovnjaki in nastopati v medijih.
Sam tle je spet problem. Neodvisne organe težko politično kontroliraš. To je pa problem v Sloveniji, ne?
Mah na državnem nivoju bi morale vse občine ob raznih gradnjah cest in ostale infrastrukture (plinovodi, vodovodi, kanalizacija, you name it) potegnit še nekaj cevi za telekomunikacije potem pa naj zainteresirani operaterji pihajo not taka vlakna kot jim paše. Na državnem nivoju se potem v sodelovanju z vsemi vpletenimi določi neka najemnina te kanalizacije, če je potem ISP-ji nočejo naj se zafrkavajo poljubno dolgo časa s soglasji. To bi morale občine začet delat že zdavnaj!
Azgard: V bistvu ne, z bakrom ni nič super urihtano. Veš kolikšen procent cene, ki jo plačuje končen uporabnik pri T-2/Amis/Tuš, gre Telekomu za "vzdrževanje"? Par let nazaj je Telekom računal za neuporabno parico ostalim operaterjem praktično toliko kot je stal komplet ADSL paket pri Siolu... In ob vseh teh "stroških vzdrževanja" omrežja se ti seveda še danes v Ljubljani kaj lahko zgodi, da boš ostal brez priključka. Telekomov problem je, da je en golomazen dinozaver, ki ga država molze za polnenje proračuna, obenem pa niso sposobni preživet, če jim ceno za "vzdrževanje" zabijejo prenizko. Točno to se je sedaj zgodilo z optiko: APEK hoče, da Telekom daje vlakna v najem ostalim na stroškovni osnovi, Telekom se je pa razpočil, da v 2010 ne bodo vložili niti EUR v FTTH. Važno da je Dremelj lani ponosno trdil, da bakrenih omrežij ne bodo gradili več. Glede nato, da v 2010 torej na "last mile" infrastrukturi ne bodo delal nič, je tudi idealen čas, da država izlušči GVO iz Telekomove lastniške strukture.
Če T-2 gre v Lucijo, bo Siol teku takoj tam. Če T-2 miruje, potem tudi Siol se ne premakne. Enkrat ko dobiš optiko, pa si zaklenjen na enega operaterja, če ti to paše ali ne.
Telekom bi bilo potrebno potegnit za uho.
Zakaj pa Telekom? Jaz imam v bloku amisovo optiko, pa na njej ne morem dobiti storitve T-2? Ravno tako imam tudi famozni KKS-BS3 kabelski sistem, pa preko njega ne morem dostopati do interneta preko Tuša? Koga naj potegnem za uho? Telekom?
Kaj bi rekel če bi bil tako speljan vodovod in bi plačeval različne tarife in prejemal različno kvaliteto vode glede na ponudnika? Seveda le tega pa ne bi imel možnost zbirat.
Kolega je pred leti predlagal, da bi se ustanovilo posebno neprofitno podjetje, ki bi gradilo omrežje (polagalo optiko), ter jo dajalo v najem operaterjem (Siol, T-2, Amis).
Meni se zdi to jamskodobno razmišljanje - trg bo uredil.
Saj semo ravno sedaj spoznali kaj pomeni prosti trg in podjetja. Kaj zanima podjetja? Da bodo izplačala čimveč dividend. Pa da jih bodo lahko prodali po višji vrednosti kot so jih kupili lastniki. Pa da ljudje služijo.
Zakaj bi podjetje delalo karkoli glede trajnostnega razvoja? Brez regulacije bi se do sedaj že implodirali.
Moje mnenje je tu zelo preprosto: gvo je itak državen, torej tako še naprej. Gratel pa naj proda svojo napeljavo državi pa bo t-2 lahko plačal dolgove.
Glede nato, da v 2010 torej na "last mile" infrastrukturi ne bodo delal nič, je tudi idealen čas, da država izlušči GVO iz Telekomove lastniške strukture.
GVO ni lastnik kablov ampak podjetje, ki zna kable polagati od točke A do točke B, kot se jim naroči. Nekako tako kot Rešet ali pa Gratel. Če želiš izločiti infratrukturo iz Telekoma boš moral kar lepo Telekom cepiti.
Kaj bi rekel če bi bil tako speljan vodovod in bi plačeval različne tarife in prejemal različno kvaliteto vode glede na ponudnika? Seveda le tega pa ne bi imel možnost zbirat.
Natančno to je moja poanta. Če je voda za vse ista, potem je vseeno kdo jo da notri in čigava molekula ti priteče po pipi ven. Sistem privatizacije storitve na skupni infrastrukturi tukaj deluje zato, ker gre ven notri toliko kot gre notri in je potrem potrebno samo pravilno razporediti denar od končnih porabnikov. Na žalost internet preprosto ne deluje tako. Če bi, potem bi imeli eno državno IPv4 omrežje preko katerega bi delovali vsi "ISP-ji". "ISP" v narekovajih pa zato, ker bi bil ponudnik kar država, ostali pa bi samo za njo pobirali denar in si obračunavali višje ali nižje marže.
Kolega je pred leti predlagal, da bi se ustanovilo posebno neprofitno podjetje, ki bi gradilo omrežje (polagalo optiko), ter jo dajalo v najem operaterjem (Siol, T-2, Amis).
To kao imamo, se kliče Telekom.
Oprosti, da ti moram razpočiti mehurček, ampak Telekom je profitno podjetje, ki ima v optiko v svoji lasti. Gradijo pa mu jo različni izvajalci od GVO naprej.
Telekom je itak že državen, ne bi blo treba kaj dosti podržavit. T-2-ju pustiš njegova kable, bo pač mel kar ma zdej svoje, pa mu ne bo treba tega skupnega omrežja zakupvat.
S takšno idejo obstajata dve težavi.
Prva težava je, da bo država s svojim "reguliranjem" zasebni družbi T-2 povzorčila škodo, saj bo drugim omogočila poceni uporabo subvencionirane infrastrukture, ki pa bazira na tehnoogiji, ki ni kompatibilna s tehnologijo, ki jo uporablja T-2. Torej bo v imenu "konkurence" uničila največjega konkurenta, ki je, kot je bilo že zgoraj slikovito opisano, Telekom prisilila k miganju.
Druga težava pa je, da Telekom ni "državen" na način, kot si ljudje to večinoma narobe predstavljajo. Če koga zanima kako je ustanovljeno naj si pogleda ustanovni akt za DARS d.d. in ga primerja z registracijo Telekom Slovenije d.d. l. 1998. To pomeni, da je infrastruktura zasebna od trenutka, ko se je začelo izplačevati upravičence, ki so še v časih PTT investirali v njeno izgradnjo.
Če bi bile "žice" državne v pravem pomenu besede, potem tudi ne bi potrebovali neodvisnega regulatorja, da bi ugotavljal, če se Telekom drži zakona pri omogočanju enakopravnega dostopa do infrastrukture, ampak bi to lako uredila in tudi preverjala veliko bolj neposredno. Recimo kar z izrednimi nadzori s strani pristojnega ministrstva. Ravno tako tudi ne bi bilo razpisov za podelitev koncesij pri univerzalnih storitvah kot so npr. univerzalni telefonski imenik in javne telefonske govorilnice, ampak bi se to naredilo kar pri hišnem podjetju. Nekako tako, kot je jasno, da razpise za izgradnjo avtocest pripravlja DARS in ne vsakič neko drugo podjetje.
... kapitalizem ima pač svoje finte, ki veliko ljudem še vedno niso jasne. Ena izmed bistvenih pa je pojem "pravne osebe", ki služi temu, da se lastniki kapitala rešijo kakršne koli neposredne odgovornosti za svoje početje, ki ga opravljajo preko pravne osebe. Republika Slovenija kot lastnik navadnega podjetja organiziranega kot d.d. tukaj ni nobena izjema. Da bo vse skupaj še bolje, pa sta največja lastnika Telekoma Slovenije d.d. KAD d.d in SOD d.d., kar pomeni, da država sploh ni neposreden lastnik večine podjetij, ki jih ljudje še vedno vidijo kot "državna" podjetja.
Državna so samo še v temu, kar je napisal Matthai: dnevna politika nastavlja svoje ljudi zato, da ohranijo individualen vpliv na delitev premoženja. To pa seveda pomeni zlorabo državnega vpliva na izbiro nadzornih in upravnih organov podjetij za dosego osebnih ciljev. Ti osebni cilji pa nimajo ničesar skupega z nekim skupnim dobrim, k čemer naj bi državno lastništvo težilo. Zato je država praviloma slab lastnik in slab gospodar. Ker preprosto ni dobrih varovalnih mehanizmov, da se bi preprečevalo nepotizem.
No, pa da dam na ves ta svoj negativizem še nekaj malo bolj konstruktivnega. Če bi želeli v Sloveniji stopiti nekje po enaki poti, kot je stopila Španija, potem je to izredno enostavno. V 11. čl. ZEKom je kot univerzalna storitev definiran tudi "prenos faksimilnih komunikacij in podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za funkcionalen dostop do interneta;".
Torej je dostop do interneta že v okviru tistega, kar je naloga države, da v nekem minimalnem okviru zagotovi. Seveda je pogoj "razumna zahteva uporabnika", kar pomeni, da na Kredarici telefonske parice verjetno še nekaj časa ne bomo videli. Oceno razumnosti pa nodzoruje APEK kot regulator.
V skladu s 15. čl. ZEKom je APEK tisti, ki določa "prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, in rok, v katerem jo je treba doseči. Pri tem upošteva prevladujoče tehnologije dostopa, ki jih uporablja večina naročnikov, ter tehnološko in ekonomsko izvedljivost." Od tukaj prihaja tistih famoznih 28,8kbit/s, ki so definirani (to NI najdaljše ime predpisa) v Splošnem aktu o spremembi in dopolnitvi Splošnega akta o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta.
Torej je prvi in nujen korak ta, da se APEK prisili, da določi to hitrost kot recimo 256kbit/s gor in 1024kbt/s dol.
Potem se to naloži izvajalcu univerzalne storitve (Telekom), ki se seveda pobuni, da to ni možno brez večjih stroškov. Potem se začen ping pong, ki traja kakšno leto ali malo več. Končen rezultat pa je, da APEK, če bo le pokazal nekaj hrbtenice, poskrbi, da se bo večino EMX sistemov ukinilo in nadomestilo z novimi napravami, ki bodo izpolnjevale to tehnično zahtevo, hkrati pa se bo povečalo tudi število priključkov, ki jih bo moral izvajalec roditi, stvoriti. Seveda bo tukaj tudi nekaj vezane trgovine, kjer bo izvajalec na podlagi 16. čl. ZEKom iskal kritje stroškov za te nove investicije v komercialno ne preveč zanimivih ruralnih okoljih, denar pa bo potem bolj ali manj po znanem ključu pretočen v žepe "pravih" podjetij, kot se še prevečkrat rado zgodi.
Končna posledica, z nekaj sreče(!), pa bo ta, da bodo tisti, ki so trenutno na čakanju, ker "ni prostih kapacitet", prišli do svojega priključka. Hkrati pa, če bo to izvajal Telekom, bodo lahko izbirali med vsemi ponudniki, ki so se odločili za preprodajo Telekomovih paketov. Tukaj na žalost izpade T-2, hkrati pa govorimo o "univerzalni storitvi", ki spada v isto kategorijo kot npr. telefonske govorilnice.
S tem pa bi država pokazala, da je pripravljena investirati v tisto univerzalno storitev, ki zagotavlja dolgoročno perspektivo in komunikacijsko povezanost tudi na tistih področjih, ki zaradi nizke gostote poseljenosti za komercialne investicije preprosto niso in nikoli ne bodo zanimiva.
Zanimiva posledica, če se bi jo dalo Matthai malo premisliti, pa bi bila, da bi pri nas potem le težko nekomu odklopili "internet". Že zato težko, ker je to univerzalna storitev, ki jo mora izvajalec zagotoviti, če mu to ni prepovedano. Bi pa rad videl sodno odločitev, kjer pišalo, da se nekomu ne sme priklpiti fiksnega telefona kot univerzalne storitve. Posredno bi dostop do interneta morda postal ekvivalenta "človekova pravica". Potencialna stranska posledica, ki me sploh ne bi motila.
S tem pa bi država pokazala, da je pripravljena investirati v tisto univerzalno storitev, ki zagotavlja dolgoročno perspektivo in komunikacijsko povezanost tudi na tistih področjih, ki zaradi nizke gostote poseljenosti za komercialne investicije preprosto niso in nikoli ne bodo zanimiva.
Lahko se naredi pokrivanje podeželja na bolj pameten način: - z nižjimi davki v prvih 10 letih za prihodke iz nudenja storitev na teh območij; - če ne gre drugače, s subvencijami za komerialne operaterje; - z vzpodbujanjem nekega sistema delitve infrastrukture med operaterji (Telemach, T-2, Telekom) - eden od drugega najema; - pametna je tudi zgoraj napisana ideja, da bi občine polagale cevi in jaške ob obnovi in gradnji cest in jih potem dajale v najem operaterjem - če res ne gre drugače, potem pa javno lastništvo infrastrukture, ampak to je ponavadi najdražja možnost - tako za davkoplačevalce kot za končne uporabnike.
Največja napaka desetletja je bila narejena 4. novembra 2008
Oni so goljufali in Alah je goljufal, Alah je najboljši prevarant. (Koran 3:54)
Citiraj svetega očeta Benedikta XVI. in postani "persona rudis"...
Ja tako je, na občinski ravni bi morali celo slovenijo pokriti z 5+ jaški za kable čisto do vsake hiše, potem bi pa ali kabelski, ali optilni, ali bilokateri operaterji, magari čez 50 let neki čisto revolucionaren nov kabel bil spet v 3. jašek položen. Narediti jaške po celi državi za celo stoletje naprej, to bi bla pametna poteza. Prepovedati od sedaj naprej delati privat jaške, tako če bi hotel zdaj T-2 naresti jašek za svoje kable, bi bil primoran naresti jašek s svojimi stroški, a ga dati v uporabo občini, da da v najem še ostalim interesantom. Občina, bi mu pa letno plačevala toliko, da odplača strošek in kasneje kar občina lastnik.
z nižjimi davki v prvih 10 letih za prihodke iz nudenja storitev na teh območij;
Davčne olajšave na katere prihodke. Negativne iz amortizacije opreme, morda? Če bi obstajala realna možnost prihodkov, bi komercialna ponudba že prišla.
če ne gre drugače, s subvencijami za komerialne operaterje;
So že na voljo iz EU skladov, ampak očitno operaterjev ne zanimajo.
z vzpodbujanjem nekega sistema delitve infrastrukture med operaterji (Telemach, T-2, Telekom) - eden od drugega najema;
Tukaj se operira s pojmom "operater s pomembno tržno močjo". Trenutno so v Sloveniji trije takšni: Telekom Slovenije, Mobitel, Simobil. Vzpodbujenje je iluzija, ker ne bo nihče gradil lastne konkurence. Tukaj je predpisana in se (bolj ali manj uspešno) izvaja regulativa.
pametna je tudi zgoraj napisana ideja, da bi občine polagale cevi in jaške ob obnovi in gradnji cest in jih potem dajale v najem operaterjem
Lastniki infrastrukture (cevi) to počno že sedaj. Telekom Slovenije, kot eden izmed največjih mora (znova predpisano z zakonom) omogočiti dostop do svojih cevi tudi drugim operaterjem. Občine to počno po lastni presoji.
če res ne gre drugače, potem pa javno lastništvo infrastrukture, ampak to je ponavadi najdražja možnost - tako za davkoplačevalce kot za končne uporabnike.
Ne gre se za ceno, kolikor se gre za zmožnost tega. Tam, kjer v tehnološkem smislu obstaja smiselen skupni imenovalec (bakrena parica je bakrena parica), tam se to obnese. Tam kjer tega ni, je ideja problematična že iz vidika uporabe in uvajanja novih tehnologij.
Vedno se ustavi na temu, da država zagotavlja izvajanje univerzalen storitve na način, v obsegu in s kvaliteto, za katero se oceni, da je nujna. Če želimo stvari premakniti, naj se predpiše za univerzalno storitev najmanj 1024/256 namesto 28/28, pa se bo začelo premikati. Konkurenca bo tukaj nekoliko izkrivljena, hkrati pa je cena za univerzalno storitev bolj regulirana, obstoj storitve, čeprav v nekaterih pogledih omejene, pa še vedno odtehta njen neobstoj.
Pri nas smo napredni in mora Telekom že zadnja tri leta zagotavljati 