Najstarejši zabeleženi vesoljski dogodek

Samo zato ker lahko postavimo neko vprasanje se ne pomeni da je to vprasanje smiselno oz. da se splaca iskati odgovor nanj.

"Ali shizofrenicna kobilica obstaja?" "Kaj je onstran njene shizofrenije?" "Kako velika je moja razsvetljenost?" je le nekaj primerov takih vprasanj.

Ne vem kako si ti razlagas pojem "vesolje", ampak trenutno mislim da ga ni heroja ki bi lahko pojasnil oz. celo dokazal obstoj "opazovalca" izven vesolja.

Dokler to nekomu (mogoce celo tebi?) ne uspe smo pa "on our own".

Ne vem kako si ti razlagas pojem "vesolje", ampak trenutno mislim da ga ni heroja ki bi lahko pojasnil oz. celo dokazal obstoj "opazovalca" izven vesolja.

Dokler to nekomu (mogoce celo tebi?) ne uspe smo pa "on our own".

Ne. Ne govorim o opazovalcu izven vesolja. Upam, da nisi mislil, da ciljam na obstoj boga ali kaj takega.


Govorim o človeku. Človek je opazovalec. Tisti "jaz" v vsakem posamezniku.

Več vemo o svetu in njegovih zakonih in o vesolju in zakonih vesolja, kot pa poznamo sebe.

Človeka se nikakor ne da izključiti iz opazovanja samega, ker je sam tisti, ki opazuje in je zato del procesa opazovanja. Lahko se trudimo še tako, pa človeka kot opazovalca ni mogoče izključiti pri procesu opazovanja.


Ta tema ni o meditaciji, ampak se pogovarjamo o vesolju. O tem tudi govorim. Nadaljeval sem načeto temo o razlagi vesolja, dimenzij, časa itd...

Predhodniku sem razložil, da je možno tudi opazovati samega sebe (tistega, ki opazuje vesolje). Ta proces opazovanja samega sebe pa se imenuje meditacija. (to ni nobena bau bau beseda, ampak beseda, ki ima svojo definicijo)

Mistiki in ezoteriki so že kar množični.

podbevna zato najbrž preoptimističen glede prihodnosti foruma. Žal.

Mistiki in ezoteriki so že kar množični.

podbevna zato najbrž preoptimističen glede prihodnosti foruma. Žal.

Ne vem zakaj je karkoli mističnega v opazovanju samega sebe. Človek izhaja iz zemlje, zemlja izhaja iz zvezde, zvezde izhajajo iz velikega poka - pravzroka vesolja. Zakaj bi torej opazovanje samega sebe pomenilo karkoli drugačnega v primerjavi z opazovanjem vesolja?

Saj, ko opazuješ samega sebe, opazuješ vesolje samo. Kje je tu kaj mističnega?

Da se povnemo nazaj na novico, s katero meditacija nima prav nobene zveze, čeprav so zadnji posti govorili ravno o meditaciji.

ViperR je zapisal:

Neki sm bral v eni reviji pa je pisal priblizno takole:
Z velikim pokom se je zacel cas in se je ustvaril prostor.

Obstajata 2 teoriji o koncu vesolja:

1.Vesolje se bo sirilo v neskončnost in se bodo vsi planeti uničili in bo na vsakih x km 1 elektron,protoin..(Ker se bo tako razsirilo)
2.Vesolje se bo začelo nazaj krčiti in se bo skrčilo v tako stanje kot je boli pred velikim pokom(ogromno energije na zelo majhnem prostoru)

Teorija št. 2 je ovržena. Vesolje še pospešeno širi, čeprav je še nedavno ta teorija veljala za najmanj verjetno.

Ja, saj je antonija že razložil, zakaj sem se motil.

...ne spomnim se da bi kdo odgovoril:

@Jumping JAck: Z odgovorom na vsa 3 tvoja vpr. se ukvarja Posebna teorija relativnosti (A.E.)! In NE, 2x svetlobna hitrost ni možna - torej se svetloba v hipotetični galaksiji, ki divja s svetlobno hitrostjo, za nekega zunanjega opazovalca še vedno (po dandanašnjih teorijah, mogoče nekoč, ko pride kdo in vseskupaj obrne na glavo) giblje zgolj s svetlobno hitrostjo - prav tu nastopi relativnostna teorija! In ne, ne moreš si tega predstavljati, sploh kot laiki nemogoče, še kot fizik ali matematik skozi enačbe redkokdo povsem razume in doume celoto!

@grunturmich: Pa še kako je kinetična energija elektrona odvisna od temperature - vsaki dan opažaš pojave in tehnologijo, ki temeljijo na tem dejstvu!;)

@antonija: Absolutna ničla ni dosegljiva (in tudi vesolje ni pri 0 K, kot je nekdo napisal!), torej je tu vsa filozofija odveč! Če se pa vseeno hočeš ukvarjati s tem vprašanjem glej 3. zakon termodinamike!

ne vem kdo že 1.:
prostor in čas nista ločena, torej prostor-čas in pred kaj je bilo pred velikim pokom za samo znanost ni predmetno! Vrjamem pa da je to vprašanje bistveno cerkvi in filozofiji!:)

ne vem kdo že 2., 3. itd.:
11 dimenzij po M-theory, ne 10. In vprašanje kaj je izven (zunaj 11 dimenzije ali vesolja) je brezpredmetno, ker za 11. ni nobene dimenzije več (mybe?), torej naslednja analogija: "mravlja ujeta na listu papirja" (2D) zre v svet okoli sebe (3D) - mravlja ujeta v 3D pa ... kot je nekdo že omenil govora je o prostorskih dimenzijah in časovnih, zvitih vase in prostih, že sama super struna je npr. 1 taka dimenzija, na papirju, v teoriji; v praksi pa več kot 3D ljudje ne dojemamo več! In vsaka predstava na tej razumski stopnji človeka o tem, je zamanj! KAr se pa neskončnosti tiče, če je nekaj zvito vase, je lahko končno, pa je vseeno neskončno - krogla za mravljo na površini je neskončna!

Kakorkoli že; za vesolje dandanes se kaže:
1. da se širi in ni neskončno
2. še vedno obstaja več scenarijev o "obliki", najvrjetneje je "ravno"
3. po vsej vrjetnosti je naše vesolje le ena od bran, kar po M teoriji tudi razloži gravitacijske nelinearnosti in dimenzije
4. vidni del vesolja sega do Planckovega časa, ko se je materija ločila od sevanja oz. se je t.i. kozmična juha zrečila, to pa je daleč pred nastankom zvezd oz. galaksij...wtf. je pol problem, ki ste si ga zastavili na začetku teh postov, neke doleme o razdaljah? Zadeve tam zunaj se opazujejo na podlagi spektrov, tu se gre le za to, da smo v spektru prvič odkrili rdeči zamik okoli 8.2, kar kaže na to, da je bilo v zgodnjem vesolju že pestro...Vse ostale špekulacije so relativne!

No, ko sta dva znalca (quartz in antonija) popucala zadeve glede absolutne nule ... moram, žal (spet) povedati, da če absolutna nula ni dosegljiva, je pa dosegljiva temperatura nekoliko pod absolutno nulo.

http://physicsworldarchive.iop.org/inde...

The third law of thermodynamics is sometimes quoted as “You can't reach the absolute zero of temperature”. Reports of negative temperature measurements on rhodium metal, by Pertti Hakonen and colleagues at the Helsinki University of Technology in Finland, might appear to have broken the third law, but they haven't. (Temperature can be negative if it is defined in terms of the Boltzmann equation – see below.) Although Hakonen's group measured nuclear spin temperatures, not electron or lattice temperatures, they were still unable to reach absolute zero itself, being restricted to positive temperatures above 280 pK and negative temperatures below -750 pK (Phys. Rev. Lett. (1993) 70 2818). Nevertheless, these are still the closest temperatures to absolute zero ever measured.

V čem je problem? V tem da ljudje delajo/delamo nedopustne približke, ne upoštevamo dosledno že skoraj stoletje starih ugotovitev, novejše še toliko manj.

En povprečen tepec lahko naredi fiziki mnogo manj škode kot profesor ki fiziko predava na univerzi.

Torej:

positive temperatures above 280 pK and negative temperatures below -750 pK (Phys. Rev. Lett. (1993) 70 2818)

Bilokaj rečeš lahko na Siol komentarjih na novice. Tukaj reci kaj NOVEGA, ZANIMIVEGA, ZELO VERJETNEGA ... najboljš vse to hkrati.

Če pa ponavljaš modrosti ezoterikov in čarovnikov in drugih takih ... je to en preklet dolgčas. Kot da bi poslušal afriškega vrača. Volumen povedanega ni ravno velik, pa še tisto je vse en bluz.

Kdor ne more, noče ali se mu ne ljubi zadostiti vsaj enemu od treh "capsanih" kriterijev, naj za božjo voljo ne davi!

OK?

Torej po tvoje rečemo tako: ne opazuje človek, ampak oko. Človek samo premelje rezultate, ki pridejo do možganov in rezultate interpretira?

To je napaka..
Moramo gledat na zadevo brez človeka/narave/živali itd itd..
Pač vedno je tako, da gledamo iz človeške plati ampak tukaj pa moraš gledat iz ničnega zornega kota .. ne tako kot to človek vidi ampak tako kot je v resnici brez vsega.

Torej se pravi imamo en prostor v katerem ni človeka.
Avtomatsko prostor nima časa .. ker pač ni v njem človeka ali atomov.

@Spc: če ni delcev (materije), ni časa. Ni važno, ali so to atomi in ali so celo slučajno v taki konfiguraciji, da tisti masi tam lahko rečeš "človek". (Pustimo verske debate o razliki med živim in mrtvim človekom filozofom.)

Sicer pa - ljudje opazujemo zase. Želimo osvojiti znanje; ne moremo se izključiti iz tega procesa. Zanimiv članek na to temo (komur se ne da brati vsega -- on topic je samo zadnje "poglavje").

Za nekatere najbrž je, predvsem je pa zelo on-topic. Je odgovor tistim, ki pravijo, da bi znanost morala biti popolnoma objektivna. Ja, bi morala biti, ampak dokler eksperimente snujemo (zmotljivi) ljudje, je pomembna tudi naša intuicija. Konec koncev pa tudi iščemo odgovore zase in jih želimo imeti v taki obliki, da bodo nam koristni.