» »

Mikrovalovi spreminjajo gumo in plastiko v nafto in plin

gruntfürmich ::

daj luka, ti si tako otročji, tvoje trditve niso podkrepljene z niti enim 'pametnim', kaj šele tehtnim argumentom. tko da, kot sem že skozi opažal, v temah kjer ti komentiraš zadeve, nekako debata pride na nek tak nivo, kot bi se prerekal z otrokom, dejansko. tko da nekako zapuščam to temo. morda bom še samo opozarjal na tvoje cvetke v stilu:

a pol % se ti zdi zanemarljivo?
Da, še posebej glede na to, da je po dokončni uporabi vsa ta površina spet uporabna za kmetijstvo, golf, igrišča, manjša letališča,...

kdaj je to potem? bomo enkrat nehali smetiti? ti bi že lahko prenehal, zdaj in tu...:\
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

Matevžk ::

No, Luka res kdaj kaj slabo utemelji. Ampak ostali pa v tej temi še niste ničesar utemeljili.

Recimo, za deponijo ne rabiš pol procenta površine NAENKRAT. Lahko odlagaš na, izmišljujem se, desetinko procenta. Potem na tej desetinki procenta zrastejo golf igrišča in uporabiš naslednjo desetinko procenta. In tako naprej do polovice procenta. Ko si prišel do sem, so smeti na prvi desetinki že popolnoma zgnile (minilo je nekaj sto let) in lahko tam koplješ in potem narediš novo deponijo. Ja?
lp, Matevžk

BigWhale ::

Je kje kak konkreten izracun koliko povrsine nucamo za deponijo?

edge540 ::

Pa ni blo v tisrem filmiču rečeno da bi za ZDA za 1000 let zadostovalo odlagališče 40 km x 40 km x 60 metrov, tako iz glave? Ker to je krepko pod 0,5%.

Dolgo je odkar sem gledal, če sem mimo vstrelil se opravičujem.

CaqKa ::

ne ljubi se mi brat vseh teh 100 postov ki ste jih načečkali.. da se vrnem na debato za enih 100 postov nazaj:
Hm, ko pridejo pred naš blok pobrat sortirane odpadke, je kamijon kar enako velik, kot tisti, ki pride po nesortirane odpadke. In če recimo posortiramo polovico odpadkov (spet primer, da se ne bo kdo obešal na to), imamo posledično manj nesortiranih odpadkov. Torej lahko en kamijon, ki je prej odpeljal samo odpadke ene hiše, potem odpelje odpadke dveh hiš. Torej rabimo pol manj kamijonov za nesortirane odpadke, ki jih lahko nadomestimo z kamijoni za sortirane odpadke - in imamo spet isto število kamijonov in delavcev. Še zmeraj, za odvoz enake količine odpadkov porabimo enako količino energije.

tisti kamion, čeprav vozi količinkso dvakrat manj, se vseeno more pri vsaki kanti ustavit, jo spraznit in odpreljat dalje. kar pomeni, da je spustil enako emisij v luft kot če bi vozil na polno.
rešitev, kot sem že povedal, je v tem, da vse odpadke skup namečeš in jih avtomatsko ločuješ s ustrezno tehnologijo. ali pa ... imaš kot sedaj ločene kante pri uporabnikih, in kamion ki ima več prekatov za ločene odpadke.
seveda je prvi primer ob ustrezni tehnologiji boljši saj rabiš manj delavcev ob prevozu. namreč vsako kanto je treba zdignit in jo dat na tovornjak. pri ločenem zbiranju je to 1x za steklo, 1x za bio, 1x za plastiko +alu in 1x za ostale odpadke. to je skupaj 4 kante treba zdignit in spraznit, pri čemer je odvozni kamion ves čas prižgan in spušča emisije v luft. pri ločevanju na odlagališču, seveda rabiš manj ljudi in tudi tovornjak se manj časa zadržuje.
seveda ob predpostavki dobre ločevalne tehnologije, pri čemer smo pa z takšni izdelki kot je tale, na zelo dobri poti.

Luka Percic ::

Pa ni blo v tisrem filmiču rečeno da bi za ZDA za 1000 let zadostovalo odlagališče 40 km x 40 km x 60 metrov, tako iz glave? Ker to je krepko pod 0,5%.


Nej me kdo popravi- sej sem napisal da sem to na oko ocenil.
Neda se mi pa še enkrat filmčka gledat.
Meni je vseeno če pridemo na 3-4 %
Zame ista figa. Šezmeraj so površine kmalu spet uporabne.


Tukaj je predvsem problem ker nam država kot servis ne zagotovi ustreznih podatkov s konkretnimi izračuni, kako bi izgledalo z recikliranjem in brez. Brez nakladanja, le suhe številke.

TESKAn ::

CaqKa, ni razlike, če vzdigne deset kontejnerjev z mešanimi odpadki ali enega z papirjem, enega z steklom, enega z embalažo itd. Količina smeti je enaka, edina razlika je v tem, da enkrat grejo vse v eno kanto, drugič so pa posortirani po kantah. Nič ne rabiš več delavcev, sej jih ni treba posebej strenirat za kanto za papir, za steklo...zna kar en sam vse. In če imaš pred hišo namesto ene kante dve, potem se (gremo poenostavit) polnita dvakrat počasneje. Se pravi prej je prišel vsak teden kamijon po mešane odpadke, sedaj pa pride en teden po mešane, naslednji teden po sortirane. In še enkrat, vem, da poenostavljam, ampak v realnosti je princip isti - več sortiranja pomeni + vožnje, da poberejo posortirane odpadke in - vožnje, da poberejo mešane odpadke. In ker z sortiranjem ne proizvedeš nobenih dodatnih smeti, je na koncu računica enaka.
Uf! Uf! Je rekel Vinetou in se skril za skalo,
ki jo je prav v ta namen nosil s seboj.

sidd ::

CaqKa, ti je že TESKAn lepo razložil. Mi smo imeli pri hiši pred ločevanjem dve kanti. Sedaj imamo eno, smeti pa nam odvažajo 2x mesečno, prej pa so odvažali 1x na teden, vsak četrtek. In tako je povsod, tako da že tule vse odpade, kaj se tiče neekonomičnosti sortiranja.
Potem, če sortiraš že na izvoru, se ZELO prihrani pri nadaljni obdelavi. In tako dalje. Zakaj hudiča cigani tako zelo radi odvažajo smeti, še posebej ko je akcija od vrat do vrat - odvoz kosovnih odpadkov (ne gradbenega materiala in podobne svinjarije!) ?
Še preprosta matematika: 4 krat po 25 kg je 100 kg. 1 krat po 100 kg je 100 kg. S tem da teh 100 kg moraš odvažat 1x tedensko recimo, tistih 25 kg pa 1x na mesec, na koncu je računica jasna.

No, Luka res kdaj kaj slabo utemelji. Ampak ostali pa v tej temi še niste ničesar utemeljili.

Daj preberi si prejšnje 4 strani, pa zbriši tale tvoj post. Luka ima en filmček, ki mu je zelo dvignil sladkor in sedaj nima miru, firme pa dejansko delujejo na reciklliranju, ker se jim to tudi izplača. V realnosti. Ne pa neke suhe številke. Poleg tega mislite nekateri, da so surovine večne. Mah zbudite se malo! Ko je ravno tema o pridobivanju neke vrste goriva nazaj iz gume, sem ravno danes gledal, kako navadno prebivalstvo v USA (v tem primeru je bila medicinska sestra) jamrajo, da porabijo skoraj ves denar samo za gorivo za avto.

Pa ni blo v tisrem filmiču rečeno da bi za ZDA za 1000 let zadostovalo odlagališče 40 km x 40 km x 60 metrov, tako iz glave? Ker to je krepko pod 0,5%.


No, za Slovenijo torej 100 kvadratnih kilometrov samo za deponijo. Ja vredu no, zasujmo Ljubljano, pa izselimo 200.000 ljudi, sej nebojo jezni.

Še ena cvetka. Kaj bi ti sadil na vrhu odlagališča? Jaz še zrezka od krave nebi htel jest, če bi zvedel da je bila krmljenja z travo z travnika, ki je nad odlagališčem.

Pa ni blo v tisrem filmiču rečeno da bi za ZDA za 1000 let zadostovalo odlagališče 40 km x 40 km x 60 metrov, tako iz glave? Ker to je krepko pod 0,5%.

Pojdi na Japonsko, v Hongkong, Na sever ZDA, pa pridobi takši prostor za deponijo. Pa kje boste dobili toliko materiala, da to zasujete? Pa kako za hudiča bi vi takole gmoto imeli nekje zapakirano, da preprečite uhajanje nevarnih plinov in podobno, recimo še po pomoti zastrupite podtalnice?
no, 40x40 km nanese milijardo pa 600 milijonov kvadratnih metrov. To pomnoži z ceno zemljišča, potem še dodaj stroške za pripravo zemljišča, po možnosti še za kakšne odškodnine in podobno. Se dosti bolj splača takšne denarce vlagat v nekaj, s čem lahko še po možnosti kaj zaslužiš. Z umetno narejenim hribom pa nevem kaj pridobiš. Pardon, planoto, če ne že kje gorsko verigo z zelo gnilo notranjosto.
no idea for signature
signed
I

edge540 ::

>>Pa kako za hudiča bi vi takole gmoto imeli nekje zapakirano, da preprečite uhajanje nevarnih plinov in podobno, recimo še po pomoti zastrupite podtalnice?

Glina über alles. Ne prepušča nič, poleg tega pa ni problem še kakšne folije podložit. In še 1x, to bi zadostovalo za 1000 let. 1000!

Zelo verjetno bomo imeli v naslednjih 100 letih tehnologijo, ki ti bo omogočala učinkovito predelavo tega v surovine. Smeti boš odkopal, vsul v mlinček in ven boš dobil surovine, če ne že izdelke. Nek napredek pri nanotehnologiji pa lahko pričakujemo ja?:)

Matevžk ::

Tista tvoja ameriška medicinska sestra naj si pa kupi Suzuki Swift z 1.3 mašino, ki ga uporabljam jaz (ali pa še kaj varčnejšega a dražjega), ne pa neke krave s 25 litri porabe.
Seveda pa če se topljenje plastike in gume v nafto splača, naj pa se. Potem bo ta posel zaživel in imel boš svojo reciklažo, ki je bomo vsi veseli.
lp, Matevžk

sidd ::

Glina über alles. Ne prepušča nič, poleg tega pa ni problem še kakšne folije podložit. In še 1x, to bi zadostovalo za 1000 let. 1000!


Nej samo en potres tole rukne. Ena poplava dobi. Naj osama bin laden tole zakuri >:D .
Aja, kje bi ti dobil toliko gline? tistih 40x40 je samo za bogih 300 mio amerov, nas pa je še 6 milijard zraun.

Zelo verjetno bomo imeli v naslednjih 100 letih tehnologijo, ki ti bo omogočala učinkovito predelavo tega v surovine. Smeti boš odkopal, vsul v mlinček in ven boš dobil surovine, če ne že izdelke. Nek napredek pri nanotehnologiji pa lahko pričakujemo ja?

Ja. Samo do takrat pa moramo malo bolj paziti, kako ravnamo z surovinami oz. smetmi. Še prej, tako kot je primer v tej novici hudiča :)) , pa se bodo pojavile tehnologije, ki zelo opravičujejo recikliranje.

Pa primer. Sem za Slovenijo od oka zračunal, kakšno površino bi rabili samo zase. Najdi mi prostor v Sloveniji in mi ga pokaži, lepo prosim. Oziroma kr za Evropo najdi nekje tistih na oka 0.5% površine.

Sprašujem pa se tudi ob vsem tem, zakaj gredo svetovne firme in podjetja vedno bolj v recikliranje? Zaradi zakonov. Pa tudi zaradi denarja. Če z recikliranjem nekje nekaj prišparaš, pa s tem še zavaruješ okolje, katerega bi vi tako radi zasipavali, zakaj pa ne.


Sicer pa je ta primerjava s čakanjem 100 let na neko tehnologijo odrešitve podobna tejle:
Zakaj izumljati motorje z notranjim izgorevanjem, če pa bodo čez ~ 150 let gorivne celice in ostalo.
Zakaj graditi klasične jedrske elektrarne, če pa bodo čez 100 let varnejše, boljše jedrske na zlivanje jeder?
Pa še milijon podobnih primerjav.

Bo bolj jasno zdajle?


Probleme moramo reševati sproti, in to na najboljši možni način. Imej recikliranje za pridobivanje surovin za gospodarstvo. Postopek še moramo samo malo izpopolniti in dodelati. In ja, čez ~100 let ali koliko že pa bo to nadomestila nanotehnologija in poodobno.

edit:

Tista tvoja ameriška medicinska sestra naj si pa kupi Suzuki Swift z 1.3 mašino, ki ga uporabljam jaz (ali pa še kaj varčnejšega a dražjega), ne pa neke krave s 25 litri porabe.

Če bi ti živel na tak način ~ 30 let, nebi takih kvasil. Brez skrbi, se tudi v Ameriki stvari glede moto industrije spreminjajo(od sošolca stric delal za ford....ni važno kolko žere, samo da gre. No, to se sedaj spreminja)

Seveda pa če se topljenje plastike in gume v nafto splača, naj pa se. Potem bo ta posel zaživel in imel boš svojo reciklažo, ki je bomo vsi veseli.

Bravo!
Samo veš kaj? Da se že DANES splača reciklirat ogromno stvari. In sedaj, kot kaže, se bo splačalo reciklirati še več stvari. Odpadki postajajo biznis, finito. V real life.
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()

Matevžk ::

se bodo pojavile tehnologije, ki zelo opravičujejo recikliranje

Fino, bomo pač začeli reciklirat. A ni to fajn?

Mene osebno pa bolj skrbijo ogromne površine, čez katere smo potegnili avtoceste in sto vzporednih lokalnih cest. Smetišča niso nič v primerjavi s tem.
lp, Matevžk

sidd ::

Mene osebno pa bolj skrbijo ogromne površine, čez katere smo potegnili avtoceste in sto vzporednih lokalnih cest. Smetišča niso nič v primerjavi s tem.


Tule se strinjam s tabo. Ampak poglej širše. S tako logiko nebi prišli nikamor. Ma sej če pa je ono, te je pa še lahko to. Pa če je že lahko to, je pa še ja lahko tudi to, sej je dosti manj. Razumeš kaj mislim?

Ampak če bo le znanost dala, bodo takšni posegi v naravo vedno manjši, površine pa dosti bolje izkoriščene.


Fino, bomo pač začeli reciklirat. A ni to fajn?

Še en taki......ne razumeš da se že danes splača reciklirat? bentiš no :P
no idea for signature
signed
I

Matevžk ::

Razumem glede 'zapravljanja površine'. In bi se strinjal s tabo -- ne moreš reč "ta problem je pa pol manjši od onega, je pa vseeno, če tega ne rešujemo". Lahko pa rečeš, kot v tem primeru, "ta problem je zanemarljiv v primerjavi z onim drugim". Meni se zdi, da je. Priznam, da nisem šel računat površine.

Glede recikliranja samega pa ... glej, jaz imam rad red. Zato se mi zdi fino za sprostitev kdaj pa kdaj plastenke posebej zmetat, pa piksne posebej. Papir tudi. Pa jih potem peljem v za to pripravljene kantice. Pa s tem ne prišparam nič, samo potem v okviru davkov najbrž nekomu plačam subvencijo, da te smeti odpelje in jih neekonomično reciklira. Jaz to delam, kar tako, večini se pa zdi to brezveze ali celo škodljivo.
Če se torej res splača, naj uvedejo tako, kot imajo ponekod v tujini -- plačaš odvoz smeti za posamezno vrečo. Tako se potem res trudiš zmanjšati količino nesortiranih odpadkov. AMPAK tisti, ki želijo pa odvažat sortirane smeti, naj pa to naredijo brezplačno in brez subvencij. Če se jim splača, bodo to z veseljem storili, ane?
lp, Matevžk

sidd ::

No ja če pa to, da pač že doma ločiš odpadke, človeku pobere toliko energije in denarja in volje, potem pač bogi človek.
Samo recikliranje je v Sloveniji tako in tako v slabem stanju.
Kot pa je luka začel s tem filmčkom in Ameriko kot primer, pa nevem zakaj potem klošarji in podobno zbirajo pločevinke in plastenke in podobno? Ker to potem podjetje/kdorkolipačže odkupi. Hrvaška je zelo lepo rešila tole. Dobiš 0.5 kune za kos pločevinke/plastenke recimo. Pa če imaš doma eno vrečo za to, pa se kaj hitro nabere za neko solidno vsoto. Sicer pa je pri nas še nekako preveč vpletena država pomoje, samo tega točno nebi vedel kako pa kaj.

Spet, primer izuma iz te novice! Imaš v bistvu pozitivno bilanco.

Če se torej res splača, naj uvedejo tako, kot imajo ponekod v tujini -- plačaš odvoz smeti za posamezno vrečo. Tako se potem res trudiš zmanjšati količino nesortiranih odpadkov. AMPAK tisti, ki želijo pa odvažat sortirane smeti, naj pa to naredijo brezplačno in brez subvencij. Če se jim splača, bodo to z veseljem storili, ane?

Si bil kaj na jugu, kako leto, dve nazaj v Srbiji? Groza v glavnem....
Odvoz smeti se bo vedno plačal. Kaj mislite, da pa če bomo zasipavali doline/kotline, pa ne bo treba plačat? Zdramite se vednar. Tipično egoistično mišljenje, al kako naj to umestim (ne leti na tebe, mislim splošno).
Če bi meli neko spodobno podjetje, ne pa neke Snage in podobno, bi celo mogoče videli potencial v recikliranju.

Sveža novička. So kar dolgo rabili. Je pa tu tudi širši problem, kot pa samo recikliranje/zasipavanje. In pri tem recikliranje zmaga. Nebi bilo bolje, da se ločuje odpadke, in potem recimo mora EU uvoziti za toliko manj x snovi, pa za toliko manj y snovi?

Torej, pa sej sem že nekje napisal, da je treba spodbujati recikliranje. Sedaj ko pa vse poteka tako, tako, na pol, sploh zaradi nekaterih ljudi, ko dobijo manjvrednostni kompleks pri tem in napad foušije, pa je pač stanje zelo slabo.

Pa o tem subvencioniranju recikliranja nisem dobil še niti enega linka ali vira. Ne da pa se mi za nazaj 5 strani pregledovat če je kje kakšen skrit. Bi lepo prosil! Jaz sem samo zasledil v obliki posojil, pa še to izključno za naložbe in projekte, ne pa za samo recikliranje.
no idea for signature
signed
I

Matevžk ::

No, saj si najbrž opazil, da sem v tej debati bolj pasiven in na nobeni strani. Samo nekaj problemov se mi ne zdi tako velikih, kot jih zagovorniki recikliranja prikazujete.

Kakorkoli, ko sem zadnjič naložil 400 kil starega papirja, ki se mi je valjal po podstrehi (konec koncev mi vzame kar nekaj energije, če bi ves odpadni papir, ki ga imam, skušal tlačiti v vrečke za smeti) in ga dostavil na Dinos, sem se prav dobro počutil. Pa še za bencin in še malo sem dobil povrnjeno ;).
Bi bilo pa torej lepo videti neke neodvisne številke, iz katerih bi lahko razbral, če nisem morda s tem naredil škodo naravi (kemikalije in belila, RECIMO).
Ampak teh številk vem, da ne bom dobil, ker je tale problem malo podoben globalnemu segrevanju. Vsak da take številke ven, kot ustrezajo njegovemu podjetju.

Zato se zavzemam za to, da je trg čim bolj svoboden, plačevanje odvoza nesortiranih odpadkov čim bolj pravično (sorazmerno s tvojo količino odpadkov) in sorazmerno s ceno stroškov (odvoz, zemlja, ...). Vsaj pravična porazdelitev stroškov vem, da je v Sloveniji problem; kako je s sorazmernostjo s stroški pa ne vem. Za subvencije tudi sam ne vem ali so ali niso. Toliko o transparentnosti poslovanja naše države.
lp, Matevžk

kekz ::

in ga dostavil na Dinos

Če kdo misli, da se recikliranje ne splača, naj pogleda bilanco podjetja dinos ;). Zelo dobro stoječe podjetje.
Res pa je, da oni živijo od recikliranja odpadkov na veliko (od industrijskih obratov), ki so ponavadi že sortirani, in ne od gospodinjstev.
Pri gospodinjstvih je gospodarnost tega početja sicer res vprašljiva (razen zaradi količine smeti in če ne živite na smetišču kot jaz :'().

sidd ::

Ma še nekaj citatov:

V Sloveniji smo leta 2000 odložili 1.050.000 ton odpadkov. Po oceni Nacionalnega programa varstva okolja imamo 50.000 – 60.000 divjih odlagališč odpadkov. Tam končajo smeti, ki jih dnevno odlagamo v koše in smetnjake – zatem pa večinoma pozabimo nanje.

Z našo vedno večjo osveščenostjo o stanju okolja in poročila o ekoloških nesrečah v nas pogosto vzbujajo občutek, da posameznik k izboljšanju stanja ne more prispevati ničesar. Prav na področju ravnanja z odpadki pa je vrsta lokalnih skupnosti po svetu – od Avstralije, Nove Zelandije, ZDA, Kanade in Evrope dokazala, da je ključ rešitve tega problema v vsakem od nas. Odpadki namreč nastajajo ob vsaki naši dejavnosti, povsod kjer smo: doma, v šoli, v podjetju.

Drži, da ločeno zbiranje odpadkov nima smisla, če le-to ni podprto s celotnim sistemom, ki zagotavlja, da so ločeno zbrani materiali ponovno uporabljeni, reciklirani ali kompostirani (za slednje to ne velja v celoti, kajti kompostiramo lahko tudi doma).
Torej luka in podobni nalašč sabotirajo zadevo. Bastards >:D

Bio odpadki (zeleni odrez in ostanki hrane) predstavljajo velik delež odpadkov iz gospodinjstev, po ocenah v Sloveniji do 39%. Z njihovim ločenim zbiranjem in kompostiranjem lahko dosežemo preusmeritev precejšnjega dela odpadkov iz odlagališč. Biološko razgradljivi odpadki na odlagališčih povzročajo vrsto problemov od nastajanja toplogrednih plinov, do nastajanja organskih kislin.

Pa še malo drugega:
Here are some interesting facts about trash and recycling (compiled by Draw Enterprises Inc. at www.recyclingit.com):

* In a lifetime, the average American will throw away more than 90,000 pounds (41,000 kilograms) of trash.

* Americans throw away enough aluminum every three months to rebuild our entire commercial air fleet.

* Annually, enough energy is saved by recycling steel to supply Los Angeles with electricity for almost 10 years.

* Twenty cans can be made from recycled material using the same amount of energy it takes to make one new can.

* In this decade, it is estimated that Americans will throw away more than 1 million tons (0.91 million metric tons) of aluminum cans and foil, more than 11 million tons (almost 10 million metric tons) of glass bottles and jars, more than 4.5 million tons (4.1 million metric tons) of office paper, and nearly 10 million tons (9.1 million metric tons) of newspaper. Almost all of this material could be recycled.

* Incinerating 10,000 tons (9,070 metric tons) of waste creates one job; putting the same amount in a landfill creates six jobs; recycling the same amount creates 36 jobs.


Ma kaj se kovin tiče je tak jasno. Če kovin ne recikliramo smo pa res teleti. Zakaj zasipavat, da boš lahko čez 100 let odkopaval, pa spet ločeval blablabla. Teh 100 let pa kupoval soruvine...


Za papir sem že tako in tako podal nekje prej.

Za plastiko in podobno smo zgleda tudi dobili rešitev.

Bio kompostirat.



Še statistika za UK:
360 million plastic bottles were recycled in 2002

3% of household plastic bottles are currently recycled

9.1 billion plastic bottles were disposed of in 2002

plastic bottle recycling schemes currently operate in 238 local authority areas

1 tonne = 20,000 plastic bottles

18,000 tonnes of bottles recycled in the UK in 2002 saved approximately 18 million kWh of energy

there are approx 500 bottles in a typical bale

the majority of plastic bottles are made from PET or HDPE

recycling a single plastic bottle can conserve enough energy to light a 60W lightbulb for up to 6 hours

the average sales value of sorted baled bottles (PET & HDPE) over the last 5 year period has been £123/tonne

330,608 tonnes of plastics packaging waste were recycled in 2002 (DEFRA)

11% of household waste is plastic, 40% of which if plastic bottles

during 2002 plastic bottles worth around £27 million were disposed of at a cost of £45 million

reprocessor demand for plastics outstrips supply 3 times over

high performing kerbside collection schemes typically generate 5-10kg plastic bottles per household per year

25 recycled PET bottles can be used to make an adult's fleece jacket

up to 40% less fuel is used to transport drinks in plastic bottles compared to glass bottles

plastic packaging uses only around 2% of all crude oil produced





Čeprav je celostnejša rešitev, kot naprimer zero waste, dosti boljša rešitev kot suho recikliranje.
Ma dost je zaj.
no idea for signature
signed
I

sidd ::

Zato se zavzemam za to, da je trg čim bolj svoboden, plačevanje odvoza nesortiranih odpadkov čim bolj pravično (sorazmerno s tvojo količino odpadkov) in sorazmerno s ceno stroškov (odvoz, zemlja, ...).

Tole skombinirati z recikliranjem, ter drugimi načini pametne obdelave odpadkov, pa smo rešeni za nekaj časa.

Pri nas je tudi lepo rešeno. Papir posebej, plastenke in pločevinke posebej, bio ode na kompost, nevarni odpadki ala baterije imamo eno škatelco, pa se tam vse zbira ( tudi špreji in vse podobno). Za večje stvari je zbirni center v občini. Tu pa tam pa celo pridejo na dom pobasat večje stvari ala kavče, omare in tako dalje.

Pri gospodinjstvih je gospodarnost tega početja sicer res vprašljiva

Tu je point recikliranja. Če pa še doma ločeno zbiramo odpadke, tako kot treba, pa bi katero podjetje pomoje z veseljem odvažalo te odpadke, saj bi se jim splačalo. Sploh plastiko, papir in kovine. Pa še za kak material bi se kaj našlo, IMO. Sedaj, pa ko bi morali še sami tole ločevat in tako dalje, pa se stanje kr spremeni.

(kemikalije in belila, RECIMO)

Te res ne rabi skrbet ;) Samo profit je.
no idea for signature
signed
I

Matevžk ::

Uf, veliko številk. Jih bom natančno prebral kdaj kasneje :).
Samo še pripomba na domače kompostiranje: sem s kmetov in jasno doma kompostiramo. Vendar to NE reši problema sproščanja toplogrednega metana (poleg tega, da bi ta metan lahko koristno uporabil). Seveda pa je taka inštalacija za vsak posamezen mini kompost predraga, zato je očitno tudi bio odpadke smiselno zbirati (kar se sicer vsaj v Ljubljani tudi dela; vprašanje je, kje potem ti odpadki pristanejo).

En največjih problemov je vsekakor netransparentnost. Če bi ljudje vedeli, kam gredo odpadki s posameznih kontejnerjev, bi se lažje odločili glede sortiranja. Takole pa res ne moreš vedeti, ali ima prav Luka ali sidd.
lp, Matevžk

Matevžk ::

Tole skombinirati z recikliranjem, ter drugimi načini pametne obdelave odpadkov, pa smo rešeni za nekaj časa.


Saj s tem se pa tudi Luka strinja, če se ne motim. Torej se zavzemamo za isto stvar :D. Rezultat bo (bi) pa pokazal čas.
lp, Matevžk

sidd ::

isto stvar, samo na drugačen način. Škoda da me je dal luka na ignore :D .


En največjih problemov je vsekakor netransparentnost. Če bi ljudje vedeli, kam gredo odpadki s posameznih kontejnerjev, bi se lažje odločili glede sortiranja.

Se nebi mogel bolje strinjati. Boljša informiranost ljudi bi bila zelo zaželjena. Tako bi tudi potem sistem nekako zalaufal. Sedaj pa si vsak misli, da pač ne bo recikliral, da bo nekdo imel profit in si žepe polnil....hja, pa imamo slovenijo. Ko pa bodo dejansko začeli odkupovati smeti, smo pa še daleč. Samo treba nekaj narest v tej smeri. Sej čez 100 let bomo imeli dosti manjše probleme s tem vsem.

Treba širše gledat, vseeno. Količine materiala v obtoku ohranjat tudi z vračanjem v sam obtok, in ne samo nov in nov material uporabljat. Ni samo ekonomičnost tule zadaj. Smo zelo odvisni recimo od nafte, in če lahko to zmanjšamo s pomočjo recikliranja, ja zakaj pa ne?

Pokopavat samo v skrajni sili. Še skurit je bolje določene stvari. Bolje smeti kuriti kot pa premog uvažat. Ok, to sem sedaj na blef napisal :D .
no idea for signature
signed
I

Luka Percic ::

Saj s tem se pa tudi Luka strinja

Z free marketom?

Seveda.
Jaz nimam nič proti recikliranju.
Če se splača, bi itak vsi ceneje skozi prišli, saj bi bil odvoz cenejši za tiste ki bi ločevali, saj bi podjetja rada delila dobičke, ker bi s tem še več ljudi privabila k sortiranju.
Problem je ko tukaj država financira.
In to ravnokar počne.
In to kar obsežno.
To je edini problem.

BI pa IMO ukinitev državne intervencije, ukinila zbiranje nekaterih odpadkov (IMO- plastiko, papir, steklo).
Če se pa motim (in kup modelov ki se s tem ukvarja), pa nič nede.
Bomo pa še to sortirali, brez plačevanja iz proračuna, ampak vsak zase.
Kar bo naredilo zadevo transparentno, spustilo konkurenco v ta prostor in posledično pocenilo vse skupaj.

Država pa naj poskrbi da smetišča nebojo smrdela.

Torej se zavzemamo za isto stvar

Ne, sidd noče zakopavat, niti pod razno.
Jaz hočem da trg sam pove kaj mu bolj paše.
Al gradit "čista"(draga) odlagališča, al gradit malo manj ravno tako "čistih"(dragih) odlagališč, ter sočasno vlagat fajn v recikliranje.
To mora nam IMO bit vseeno. Če hočemo met free market.

Bodo podjetja potem sama zračunala, država seveda nezna/noče.

Matevžk ::

Z večino napisanega v tvojem zadnjem postu, Luka, se strinjam.
Res pa še nisem videl nobene številke glede subvencioniranja reciklaže (v Sloveniji).
lp, Matevžk

kekz ::

Biološko razgradljivi odpadki na odlagališčih povzročajo vrsto problemov od nastajanja toplogrednih plinov, do nastajanja organskih kislin.

Tole ne drži povsem. Sproščanje toplogrednih plinov iz organskih surovin se ponavadi ne šteje za problematično, ker gre za zaprt krožni sistem. Zato tudi propaganda bio goriva, kurjenje biomase itd.
Za problematično ponavadi štejejo le plini iz fosilnih energentov.

Matevžk ::

No, ampak če je na eni strani preveč izpusta, pa ga na drugi strani zmanjšamo, ni nič narobe, ali pač? :)
lp, Matevžk

sidd ::

Problem je ko tukaj država financira. In to ravnokar počne. In to kar obsežno. To je edini problem.

Glej, daj že enkrat neki link, bilokaj. Obrazloži zadevo, da še jaz dojamem to zapletenost.
In samo v te subvencije se zapičiš nekako. Če bi vsi lepo ločeno zbirali odpadke, bi se kar takoj že splačalo.
Daj tu navedi kakšne številke, preračune, odloke EU in naše države. Jaz ne najdem nič kaj senzacionalnega.

BI pa IMO ukinitev državne intervencije, ukinila zbiranje nekaterih odpadkov (IMO- plastiko, papir, steklo).

Tole malo bolj razloži, ker je ta tema že zelo polna linkov, kjer je lepo razloženo, kako se zadeva splača, saj firme prišparajo kar nekaj, pravtako tudi okolje!

Ne, sidd noče zakopavat, niti pod razno.

Koliko malo se le da! Najbolje bi bilo da nič, ja.

@kekz:ja, imaš nekako prav. Samo so še ostale stvari, ne samo bio, zato je problem. Sej bio itak na kompost, al pa v zbiralnike, pa se zbira plin za ogrevanje. Samo moraš prej ločevat odpadke, kar je zgleda velik problem.

No, ampak če je na eni strani preveč izpusta, pa ga na drugi strani zmanjšamo, ni nič narobe, ali pač? :)

Je pa ni. Samo to temo je Thomas zelo lepo obdelal, tako da veselo branje na forumu :) .

Aja, glede subvencij države. Malo razmisli, kaj vse se subvencionira, in kaj vse sploh ni ekonomično, pa deluje/obratuje. Če se s tem dodatno zaščiti okolje, ter tudi dejansko pridobi, zakaj pa ne sofinancirat do mere, ko bo samozadostno? Če država subvencionira vse in svašta, zakaj še ne tega, ki je vsaj koristno. No, samo prpopaj kak link al pa kaj. V glavnem, jaz tu ne vidim problema. Več se pridobi kot pa izgubi.
Konkretneje, člen 8.2. direktive WEEE določa, da je proizvajalec določenega električnega ali elektronskega izdelka individualno odgovoren za financiranje zbiranja, obdelave in odstranitve svojih izdelkov, ki so bili v rabi v gospodinjstvih.

Vrjetno si imel te subvencije v mislih? :P

free market?
Sem takoj za, s tem pogojem, da odpade kakršnokoli zasipavanje na veliko, kot bi nekateri želeli.

Gre pa se tu, še enkrat, za širši pojem kot samo za znebiti se odpadkov.

Kaj dela EU:
Vloga Evropske unije je prispevati k preprečevanju kopičenja odpadkov in spodbujati recikliranje s pomočjo informiranja potrošnikov, podpiranja raziskav in tehnološkega razvoja novih, okolju prijaznejših izdelkov ter spodbujati načine za nudenje izdelkov in storitev z manjšo porabo virov. Treba je prekiniti povezavo med gospodarskim razvojem in vedno večjimi količinami odpadkov.

Cilj Evropske unije je zmanjšati količino končnih odpadkov za 20 % v primerjavi z letom 2000 do leta 2010 in za 50 % do leta 2050. Da bi ji to uspelo, je sestavila strategijo, ki določa naslednje prednostne naloge:
Preprečevanje kopičenja odpadkov.
Predelava odpadkov s pomočjo ponovne uporabe, recikliranja in ponovne uporabe energije.
Izboljšani pogoji obdelave.
Regulacija prevoza.

Evropska unija deluje v skladu s štirimi ključnimi načeli:
Načelo preprečevanja: omejevanje odpadkov pri viru in spodbujanje industrije pri izdelavi - ter potrošnikov pri izbiri - izdelkov in storitev, ki ustvarjajo manj odpadkov. Vključuje tudi razvoj in promoviranje vseevropske strategije o recikliranju odpadkov.
Načelo "onesnaževalec plača": tisti, ki ustvarjajo onesnaževanje, morajo kriti stroške odstranjevanja onesnaženja. Zato je treba identificirati nevarne snovi, izdelovalce pa obvezati za zbiranje, obdelovanje in recikliranje njihovih odpadnih snovi.
Načelo previdnosti: kjer obstaja potencialno tveganje, ga je treba poskusiti preprečiti.
Načelo bližine: odpadke je treba obdelati čim bližje njihovemu viru.

Evropska unija spodbuja boljše upravljanje odpadkov in potrošnike, naj sprejemajo izbire, ki ščitijo okolje. Poskuša vplivati na odločitve izdelovalcev in potrošnikov z:
uporabo znaka za okolje,
nadomeščanjem nevarnih snovi,
ekološko zasnovo izdelkov,
ocenami življenjskega cikla,
razvojem čistejših tehnologij,
informacijskimi letaki,
kampanjami osveščanja,
smernicami,
predpisi in obdavčenjem,
DIREKTIVE

Evropska unija je odobrila vrsto direktiv o odpadkih.
Že leta 1975 je okvirna direktiva o odpadkih od držav članic zahtevala upravljanje z odpadki s spodbujanjem preprečevanja in okolju prijaznega odstranjevanja.
Direktiva o nevarnih odpadkih iz leta 1991 je postavila pravila o ravnanju z odpadki te vrste.
Leta 1992 je Evropska unija uvedla znak za okolje, ki naj bi potrošnikom pomagal identificirati bolj zelene izdelke, ki zadovoljujejo vrsto okolju prijaznih meril.
Direktiva o embalaži in odpadni embalaži postavlja cilje za ponovno uporabo in recikliranje, ki so pripeljale do uspešnega sistema selektivnega zbiranja odpadkov po vsej Evropi. Cilj za leto 2001 je bilo 25-45-odstotno recikliranje in 50-65-odstotna ponovna uporaba.
Z ozirom na preprečevanje kopičenja odpadkov je Evropska unija sprejela več odločitev, ki omejujejo strupene odpadke. Zmanjšuje se, na primer, količina težkih kovin v baterijah.
Evropska unija je postavila cilj zmanjšanja dioksinov za 90 % med letoma 1985 in 2000. Nova direktiva, sprejeta leta 2000, ki začne veljati leta 2005, omejuje količino emisij dioksina med sežiganjem.
Leta 1999 je postalo obvezno (od 2007) zajemanje in obdelava metana, ki ga oddajajo odlagališča. Postavljen je bil cilj zmanjšanja količine biorazgradljivih odpadkov na odlagališčih za 65 % med letoma 2006 in 2016.
Poleg tega je še veliko drugih zakonov, ki obravnavajo baterije, rabljena olja in različne nevarne snovi.
Evropska unija je prepovedala izvoz določenih nevarnih odpadkov v države izven Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Odpadki so problem celega planeta, in ne rešiš problema z zasipavanjem ali karkoli enostavnega.
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()

Luka Percic ::

Sem takoj za, s tem pogojem, da odpade kakršnokoli zasipavanje na veliko, kot bi nekateri želeli.


Reči da si proti, pa bo.
Nemoreš met prosti trg, hkrati pa omejevat tiste ki bi zasuvali.
Brez dobrega razloga.

Zgodovina sprememb…

gruntfürmich ::

sj ni prostega trga po siddovo tu, ker se (po naše ) splača vse reciklirat. in ni zasipavanja. po tvoje se pa ne splača vsega reciklirat, in je zasipavanje.
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

CaqKa ::

teskan, sidd imata prav, sem malo narobe pokalkuliral..

>>> Sedaj imamo eno, smeti pa nam odvažajo 2x mesečno, prej pa so odvažali 1x na teden, vsak četrtek.

pri nas so sedaj večje kante in zato odvažajo samo 2x na mesec namesto štirikrat :>

se pa velja še nekaj vprašat.
ko se pripelje kamion.. kaj je časovno bolje, takoj vse kante izpraznit ali pa imet dodaten urnik za druge kante?

sidd ::

Enako je, ker zdaj odvažajo ostale odpadke 2x mesečno, imajo še vedno 2x na mesec kaj za pelat, da je isto.

Sicer pa se vprašaj, kako bi pa te sedaj napravil več smeti, kot si jih prej? Časovno je enako.
Pa ponavadi se zbira plastika,papir in steklo v skupnih kesonih, kateri so postavljeni po krajih. Sem pozabil točno številko, nekje na 400 preb. bi naj prišli trije zabojniki - za steklo, papir in plastiko/pločevinke.

Žalost pa je, ko vidiš da ljudje še osnov ne znajo, in mečejo vse povprek v vse kante. Še brat ne znajo, zgleda.

Nemoreš met prosti trg, hkrati pa omejevat tiste ki bi zasuvali. Brez dobrega razloga.

Sej je dober razlog, ki se bo sam še bolj dokazal, da je vreden. Ekološko in ekonomično. Počakaj, da še št. prebivalstva bolj naraste, da v indiji začnejo tisti poceni avto štancat, da še kitajska dobi par 100 milijonov vozil. Bodo kar hitro cene narastle( ki so že sedaj kar visoke), in se bo reciklaža še bolj splačala. Potem pa da se še kakšna Afrika pobere poleg Azije, pol pa bo tak joj.

S tem da bodo postopke recikliranja še izpopolnjevali, vse do full nano pomoje. Ne moremo kr preskočit ene razvojne faze nekak.

lp
no idea for signature
signed
I

Luka Percic ::

S tem da bodo postopke recikliranja še izpopolnjevali, vse do full nano pomoje. Ne moremo kr preskočit ene razvojne faze nekak.


Vidim da ti ni jasno, da full nano in sedanji "mehanski" postopki nimajo veliko skupnega.
Tudi če bo stvar ločena, za nano tehnologijo ne prinese neke bistvene pohhitritve- saj dela na osnovi molekul/atomov, ne pa zunanjih mehanskih lastnosti.

kekz ::

Če kovin ne recikliramo smo pa res teleti.

Iz industrije že, ker je vse lepo sortirano.
Iz gospodinjstev pa tudi, če je sortirano, je to samo na osnovnem nivoju - vse kovine skupaj. Kaj ti pomaga, če imaš pomešan baker, železo, aluminij, ...
Potreben je še en ponoven sort, ali pa cse skupaj vržejo v peč in se neželene kovine spet izločijo kot odpadek.

sidd ::

Vidim da ti ni jasno, da full nano in sedanji "mehanski" postopki nimajo veliko skupnega. Tudi če bo stvar ločena, za nano tehnologijo ne prinese neke bistvene pohhitritve- saj dela na osnovi molekul/atomov, ne pa zunanjih mehanskih lastnosti.


Oh, sej nisem zabit. Sem lepo dal primer, zakaj recikliranja in zero waste ter podobnih idej ne moremo kar preskočit. Sploh bereš kaj vse pišem, ali so moji posti predolgi pa se ti ne da? Do full nano pa mora nekaj obstajati.


Iz gospodinjstev pa tudi, če je sortirano, je to samo na osnovnem nivoju - vse kovine skupaj. Kaj ti pomaga, če imaš pomešan baker, železo, aluminij, ...

Ker je železo, aluminij, baker tako težko ločiti. Pa kaj ne tekaš, da se že tebi izplača peljat kovine, predvsem baker in aluminij, na deponijo, kjer jih ločeno zbirajo? Pa sej tu se tudi gre za pridobivanje kovin, da ne rabimo uvozit (karikirano) 1000 ton, ampak samo 800 ton naprimer bakra. Najdite malo cene kovin pa si poračunajte prihranke če ne druga...Pa to velja za približno vse odpadke, kaj se jih da sortirat in zreciklirat.



Sicer pa zakaj ne tudi gospodinjstev? Gospodinjstva so tudi zelo velik proizvajalec smeti. Ogromen.
no idea for signature
signed
I

Luka Percic ::

Do full nano pa mora nekaj obstajati.


Ker drugače bo kaj?
Boom?

sidd ::

Ah, Luka, si si sploh prebral bilokeri moj post, zakaj se splača reciklirat? In zakaj se ne splača kr tak povprek vse zakopavat? Poglej še v preteklost malo, zakaj s(m)o sploh začeli z recikliranjem najprej in ločenim zbiranjem odpadkov. Ne bit tako ozkogleden. Trenutno smo še pač primitivni, da še lastnih smeti ne moremo obravnavati kot se spodobi. Ko bo full nano pa nas tak marsikaj več ne bo skrbelo, do takrat pa nas še čaka doolga pot.

lp
no idea for signature
signed
I

Luka Percic ::

10 -100 let dolga pot?

Hehe.
Tvoje poste sem pa prebral ja.
Polni čustev, pa nobene številke.
Nič uporabnega skratka.

CaqKa ::

>>> ker je železo, aluminij, baker tako težko ločiti. Pa kaj ne tekaš, da se že tebi izplača peljat kovine, predvsem baker in aluminij, na deponijo, kjer jih ločeno zbirajo?

Tole mešanco zmelješ, zdrobiš na drobne konce.
Potem pa.. Železo ima feromagnetne lastosti, ki jih baker in aluminij nimata. Pelješ čez en namagneten boben in se rešiš železa.
Če je zraven plastika se po podobnem načinu za plastiko uporabi elektrostatični postopek.

Zmešano frakcijo aluminija in bakra pelješ čez vibrirajočo se površino, pri kateri s spoednje strani pihaš. V odvisnosti od tega kako močno pihaš, omogočiš da lažja snov lebdi (aluminij), dočim se bo težji baker premikal v smer vibriranja.

Zgodovina sprememb…

  • polepsalo: gzibret ()

antonija ::

Ce bi ze hotel locit zmes dveh trdnih snovi z razlicno gostoto potem najdes tekocino kjer ena od njih plava, druga pa potone pa je problem resen. Se energije ne rabis za to.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

dzinks63 ::

:)) Tuki odkrivate toplo vodo kako ločevati odpadke, to je že vse temeljito naštudirano.
Drugače pa malo pobrskajte kako se dela jeklo v železarni ali steklo v steklarni ali papir v papirnici, itd.... Že veliko let je to zelo utečena proizvodnja in porabi se ogromne količine ločenega odpada in če tega nebi bilo , bi bile izvirne surovine še veliko dražje. Tako da recikljiranje ni nič novega, le še bolj množično se bo izvajalo , kajti odpada je vedno več. In če so sedaj naštudirali kako pametno predelati gume, kar v neko surovo nafto in plin, ki se ju potem da zelo koristno uporabit, pa je še en plus več, kajti gum in gumijastega in plastičnega odpada je prav tako ogromno.

gzibret ::

Ja, dzinks63 - celotni Acroni deluje izključno na podlagi odpadnega železa. Pri Štore Steel mislim, da je isto.
Vse je za neki dobr!

CaqKa ::

antonija, potrebuješ energijo za sušenje.

gruntfürmich ::

Antonija malo bluzi, vendar se podobni postopki uporabljajo za ločevanje rude, in ni težav s sušenjem, in se isplača. Flotacija.

In antonija, v kateri tekočini železo plava?
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Zgodovina sprememb…

  • polepsalo: gzibret ()

darkolord ::

V živem srebru. Zlahka.

antonija ::

Plavala bi verjetno najmanj gosta stvar, pa dvomim da je to ravno zelezo.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

mspiller ::

Fantje Luka ma prav. Treba je vse odpadke zakopati pa golf igrišča narest. V teh casih itak ze vsak hoce bit manager, bomo itak rabil vsaj pol Slovenije pokrite z golf igrisci >:D. Pustimo to, da na nasem novem smetiscnem golf igriscu smrdi kot iz najbolj posranega wcja.

lp

Luka Percic ::

Pustimo to, da na nasem novem smetiscnem golf igriscu smrdi kot iz najbolj posranega wcja.


Zaradi bližine drugega smetišča ane?
Ne zaradi tega samega?

Zakaj stalno zavajate?!

kekz ::

Zaradi bližine drugega smetišča ane?
Ne zaradi tega samega?

Zakaj stalno zavajate?!

Predlagam, da prideš k meni na obisk. Zdaj namreč tukaj že nekaj let smeti SPROTI zasipavajo in res, če pogledaš, je vse zasuto.
Kljub temu pa daleč od tega, da ne bi nič smrdelo. In to precej daleč naokoli. :(

Luka Percic ::

Po končani obratovalni dobi, ko se smetišče pokrije z vodotesnim tamponom, le to nebi smelo smrdeti. Če smrdi, nekdo svojega dela ni opravil dobro, ali pa ima zakonodaja luknje, da dopušča to.

Tako da morebitno golf igrišče (ali kmetijska površina, igrišča, vzletna steza,...) nebi smeli nič smrdeti.
Če smrdijo je zgolj problem izvedbe- in v tem primeru se je za pritoževat.

Zdaj namreč tukaj že nekaj let smeti SPROTI zasipavajo in res, če pogledaš, je vse zasuto. Kljub temu pa daleč od tega, da ne bi nič smrdelo. In to precej daleč naokoli.

Govoril sem sicer o smetiščih ki so odrabljena in pravilno "zaključena". Kolikor vem je to kar misli mspiller profi narejeno. Bojda pa smradi drugo smetišče v bližini. Saj tako so mediji poročali.

Pri vašem nekaj še fali torej.
Nisem strokovnjak, ampak imo bi pogozditev ter čimmanjša dvignjenost (še rajši "spuščenost"), precej omilila zadevo.

Mi pa vseeno ni jasno kaj naj bi tako smrdelo če zasuvajo. Slabo zasuvajo? Si siguren da vse zasuvajo?

sidd ::

Oh, luka luka :D .

10 -100 let dolga pot?

do takrat, pardon, bomo že mi pod rušo. In seveda predvidevam, da te to ne skrbi več. Zelo slabo mišljenje.

Je dzinks63 tako lepo otroško razložil, da bi se dalo razumeti, v čem je štos. Ni "samo" recikliranje oz. se znebiti odpadkot. Gledat širše!! Upam da rata!

gzibret je še zelo lepo potrdil zadevo.

mspiller: zelo lepo povedano, vsaj jaz sem na "tak" način skapiral zadevo :D

Luka, v zadnjem postu pa si sam sebi dal tako velik focen, da je kr bolelo. Ja zakaj hudiča misliš da ne delajo vsega po predpisih? Ker to, da se znebijo smeti, samo stane, saj ne dobijo nič povrnjeno. Kvečjemu še morajo kaj doplačat za obremenitev okolja al pa kaj podobnega, zato pa delajo v bistvu napol izpravna smetišča.

Tako da morebitno golf igrišče (ali kmetijska površina, igrišča, vzletna steza,...)


ker v Sloveniji tako zelo primankuje letališč (še dobro da letalo stane manj ko avto, pa da leti na diesel!)
še dobro da primankuje golf igrišč! Sej sploh ni to drag šport, in igra ga vsak tretji slovenec, turistov pa se tare da nimamo kam z njimi.
Hmm, nisem vedel da ima Slovenija toliko športnikov, da rabi toliko športnih objektov itd.
tržnica: solata, solata, z novega polja iznad smetišča! poceni! mogoče malo strupeno >:D

Nisem strokovnjak, ampak imo bi pogozditev ter čimmanjša dvignjenost (še rajši "spuščenost"), precej omilila zadevo.

Kulj. itak že imamo preveč gozda bojda, ti bi ga še pa sadil. No ja, kakšna drevesnica za novoletne jelke, zakaj pa ne...No ja, hvala bogu da ne rastejo drevesa leta in leta. Mogoče kakšen bioengineering kaj pomaga pospešiti zadevo.

Aja, pa ne pij cocacole, ker je flaširana v recikliranih steklenicah, vsaj takšna je politika pri cocacoli :P . Aja, prepozno, to že počne cocacola in tud pepsi od leta 1990. Pij fructal!

Za recikliranje pa uporabljajo še kaj druga kot pa omenjene postopke če me spomin ne vara spet. Mensezdi da ima opravka s kakšnimi infra kamerami ali čem podobnim sistemom. Uff, to kr leti po tekočem traku in ločuje, zakaj se matrat?

Še nekaj domačega branja med drugim. Poglejte še malo glavno stran pa ostale podstrani! Boste našli več strokovnjakov kot jih ima luka :P



Ko čistiš stanovanje, zakaj preprosto ne pometeš(dobesedno) vse pod preprogo v dnevni sobi? Sej bo izginilo, izpuhtelo......

do naslednjič, zdaj pa nazaj učit :D

lp
no idea for signature
signed
I

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: sidd ()


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Nafta v pomurju

Oddelek: Znanost in tehnologija
293149 (2015) Pyr0Beast
»

fusion \o/ (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
537928 (5826) Thomas
»

Mikrovalovi spreminjajo gumo in plastiko v nafto in plin (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
25922990 (17031) Pyr0Beast
»

Digitalno smetišče (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
718248 (6382) ...:TOMI:...
»

Alternativni pogon, namesto bencinskih in dieselskih motorjev (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
708237 (6432) BigWhale

Več podobnih tem