vir: NASA
Jupitrova luna Europa buri duhove v znanstveni srenji, vse odkar je odprava Galileo v devetdesetih nakazala, da se pod njenim zaledenelim površjem verjetno skrivajo ogromni oceani, nemara celo večji od Zemljinih. Po dolgih preigravanjih različnih možnosti pri Nasi je bila odprava Europa Clipper formalno potrjena leta 2015. Da pa so projekt dejansko prignali do izstrelitve, so morali snovalci preseči mnogo organizacijskih in tehničnih ovir; med drugim kadrovske ter finančne težave vodilnih Nasinih laboratorijev, pa menjavo nosilne rakete. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bo sonda v vesolje odpotovala na orjaški raketi SLS, toda zamude v njenem razvoju so Američane prisilile, da so se pred tremi leti odločili za SpaceXovo raketo Falcon Heavy.
Ta je sondo danes popoldne, 6 minut čez 6 po našem času, ponesla iz Kennedyjevega vesoljskega centra na Floridi. Dobro uro po izstrelitvi se je plovilo odklopilo od rakete in nadzornikom poslalo prve povratne signale, ki kažejo, da je z napravo vse v redu. Sledi 6 let trajajoče potovanje do Jupitra, ki naj bi ga dosegla v aprilu 2030. Pri tem bo Europa Clipper dvakrat uporabila gravitacijsko pomoč planetov in se proti Jupitru zavihtela z obrati okoli Marsa ter Zemlje. Predvidoma v letu 2031 se bo začelo opazovanje Europe, ki naj bi jo sonda obletela 49-krat, ponekod tudi na razdalji zgolj 25 kilometrov.
Za opazovanje ima Europa Clipper na krovu radar za kukanje skozi ledeno skorjo, pa več termalnih senzorjev. Z njimi se želijo strokovnjaki prepričati o dejanski debelini ledu in količini vode pod površjem ter morda ujeti kako sled prisotnosti organskih spojin. Za napajanje instrumentov plovilo nosi največji solarni panel na Nasini sondi doslej, ki v dolžino meri prek 30 metrov. Europa Clipper je s 6 tonami polne delovne mase prav tako daleč najtežja in največja Nasina planetarna raziskovalna sonda doslej.