»

Ameriški senator nad Wikipedijo

Slo-Tech - V ameriškem senatu je nova tarča Wikipedija, ki ji je republikanski senator in predsednik odbora za trgovino Ted Cruz poslal pismo, v katerem spletno enciklopedijo obtožuje ideološke pristranskosti in kritike konservativnih pogledov. Pismo je naslovil na direktorico Fundacije Wikimedija Maryano Iskander in zahteval dodatne informacije o domnevni pristranskosti.

Cruz se v pismu sklicuje na Wikipedijinega soustanovitelja Larryja Sangerja, ki je po odhodu leta 2002 ustanovil dva precej manj uspešna konkurenta Citizendium in Everipedio ter se prelevil v izjemno glasnega kritika Wikipedije. Cruz trdi, da je Wikipedija pristranska, ker MSNBC in CNN šteje kot načeloma verodostojna vira, medtem ko Fox News to ni. Moti ga še, da je konservativno mislišče Heritage Foundation označeno kot vir, ki širi dezinformacije. Fundacijo obtožuje podpiranja levih organizacij, ki nato prispevajo vsebino za Wikipedijo.

Cruz od Fundacije Wikimedia zahteva cel kup informacij. Pričakuje opis, kako nastaja...

22 komentarjev

Fundacija Wikimedia pripravlja plačljive storitve

Slo-Tech - Pri iskanju različnih informacij Google pogosto v okvirju izpiše osnovne informacije, ki jih velikokrat vzame iz Wikipedije (svoj čas so sicer poizkušali z lastnim projektom Knol, ki pa je klavrno propadel). S tem načeloma ni nič narobe, saj Google Wikipedijo šteje kot zaupanja vreden vir informacij. Težava pa je, da Wikipedija od tega nima nič, čemur želijo sedaj narediti konec. Zgodba v resnici spominja na bitko založnikov z Googlom, kjer je prvim takisto prekipelo, da je Google brezplačno uporabljal njihova dela, ko je v Google News prikazoval naslove in kratke izvlečke novic. Treba bo plačati.

Wikipedija in Google se medsebojno podpirata že 20 let. Medtem ko Google Wikipedijo šteje kot točno referenco, Wikipedija Googlu dovoli uporabo svojih vsebin. Ko sta začela svoji poti, je bila takšna simbioza logična. A razvoj je šel svojo pot in Google je danes bilijonski gigant, Wikipedija pa srednje velika neprofitna organizacija. Wikipedijina mati Fundacija Wikimedia še vedno vsako...

8 komentarjev

Wikipedija imenovala posebno delovno skupino za integriteto vsebine ob ameriških volitvah

vir: CNet
CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

2 komentarja

Po Wikipediji še Wikivoyage

Wiki Voyage - Fundacija Wikimedia, ki jo poznamo predvsem po projektu brezplačne enciklopedije Wikipedije, je ob 12-letnici delovanja zagnala projekt Wikivoyage. Zgodba je pravzaprav precej bolj zapletena, saj ima projekt kljub mladosti že precej zanimivo zgodovino.

Projekt Wikivoyage se je začel že leta 2006, ko je ponujal informacije v nemščini in italijanščini. Vodilo ga je nemško neprofitno Združenje Wikivoyage (Wikivoyage Association) in kljub imenu ni imel zveze z Wikipedijo ali Fundacijo Wikimedia. Vsebina pa je nastajala na podoben način, to je s prispevki neplačanih prostovoljcev. Potem je tu še stran Wikitravel, ki je najbolj znana potovalna spletna stran z nepristranskimi informacijami....

6 komentarjev

Nemška Wikipedia dobila v uporabo 250.000 slik

Heise - Deutsche Fotothek vsebuje več kot dva milijona dokumentov in je univerzalni arhiv za zgodovino umetnosti in kulture Saške deželne knjižnice. Včeraj so storili lepo gesto in objavili podatek, da so fundaciji Wikimedia Deutschland, pod katero okrilje sodi tudi nemška Wikipedija, dovolili rabo 250.000 slik iz njihovih arhivov. Več podatkov o podpisani pogodbi bo znanih prihodnji teden. To ni prva taka poteza v Nemčiji, saj je že konec lanskega leta Nemški zvezni arhiv storil podobno s 100.000 slikami iz svojih katakomb, še prej pa je Wikipediji dovoljenje za uporabo njihovih slik dala revija LIFE.

2 komentarja