Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Duke so proučili, kako uporaba orodij umetne inteligence - ChatGPT, Claude in Gemini - vpliva na ugled posameznika in mnenje, ki ga imajo sodelavci in nadrejeni. Ugotavljajo, da umetna inteligenca prinaša dilemo za svoje uporabnike, saj lahko poveča njihovo storilnost, a hkrati prinaša negativne socialne posledice. Vtis, ki ga povzroča uporaba, je namreč trenutno negativen. Rezultate so objavili v ugledni reviji PNAS.

S 4439 udeleženci so izvedli štiri ločene eksperimente, v katerih so želeli ugotoviti, kakšen vpliv bo imela uporaba umetne inteligence. Preverjali so več demografskih lastnosti, denimo starost, spol ali poklic, a so bili rezultati za vse skupine preiskovancev enake. Uporaba umetne inteligence je pri sodelavcih in nadrejenih ustvarila vtis lenobe in zamenljivosti, zmanjšala pa je prepoznani marljivost in kompetentnost. Zaradi tega so ljudje tudi manj naklonjeni, da bi sodelavcem razkrili uporabo umetne inteligence.

V prvem poskusu so ljudi...

Slo-Tech - Duolingo bo začel uporabljati pristop umetna inteligenca najprej (AI first), je povedal ustanovitelj in izvršni direktor Luis von Ahn. V praksi to pomeni, da bodo sčasoma prenehali sodelovati s pogodbenimi sodelavci, saj bo njihovo delo prevzela umetna inteligenca.

Von Ahn je ob tem, ko je to sporočil celotnemu podjetju in na LinkedInu še celotnem svetu, pojasnil, da to ne pomeni, da se bodo v celoti odpovedali ljudem ali da jih bodo obravnavali slabše. A brez umetne inteligence ne bo šlo, saj ne bo le nadomestila nekaj človeškega dela, temveč bo omogočila opraviti tudi nekatera dela, ki jih doslej niso mogli. To je na primer širjenje vsebin in pripravljanje novih, ki je bilo zamudno, ročno delo.

Spremembe sicer potekajo že nekaj časa. V začetku minulega leta je Duolingo že odslovil desetino pogodbenih sodelavcev, saj je začel resneje uporabljati umetno inteligenco. Tudi leta 2023 so odpuščali iz podobnih razlogov. Po drugi strani pa bodo pri zaposlovanju iskali strokovnjake za...

Slo-Tech - Pred dvema letoma smo pisalo o odmevnem primeru v ZDA, ko je odvetnik sodišču predložil dokumente, ki so se sklicevali na neobstoječe primere. Izkazalo se je, da si jih je izmislila umetna inteligenca, ki jo je odvetnik nespretno uporabil. Tedaj jo je odnesel s 5000 dolarjev kazni, opravičilom in obljubo, da tega ne bo več počel. A to ni bil osamljeni primer, se je izkazalo.

V ZDA so odvetniki večkrat uporabili umetno inteligenco in pri tem navajali fantomske primere. Sodišča so do teh izpadov čedalje manj prizanesljiva, ker je nezanesljivost umetne inteligence že splošno znana in bi moral vsak odvetnik preveriti njene izdelke, zlasti reference. Rafael Ramirez, ki je zastopal podjetje HoosierVac, je oktobra lani na primer v enem izmed zahtevkov citiral neobstoječi primer, kar je sodnik hitro ugotovil. Kasneje so pregledali še njegove ostale vloge in ugotovili, da je tudi v vsaj dveh drugih primerih storil enak. Sodišče ni bilo zadovoljno z njegovim pojasnilom, da uporablja umetno...

Slo-Tech - Pred tednom dni je podjetje DoNotPay napovedalo, da bodo na sodišču prvikrat uporabili umetno inteligenco kot zagovornika. Joshua Browder, izvršni direktor podjetja, je sedaj sporočil, da je načrt padel v vodo. Odvetniške zbornice iz več zveznih držav so jim zagrozile, nekatere tudi neposredno s sodnim pregonom. Zamisel so zato za zdaj opustili.

DoNotPay že dlje časa uporablja umetno inteligenco za pritožbe na globe za prometne prekrške. Sedaj pa so želeli narediti korak naprej in 22. februarja v Kaliforniji to preizkusiti tudi v živo. Obtoženec bi imel na sodišču pametna očala in slušalko, ki bi umetni inteligenci omogočali spremljanje dogajanja in narekovanje, kaj naj oseba reče. Šlo je za primer prometnega prekrška, zato tudi neuspeh ne bi imel tragičnih posledic. DoNotPay je namreč dejal, da bo v tem poravnal globo namesto voznika.

A odvetniki niso bili navdušeni nad idejo. Browder je pojasnil, da so kmalu po napovedi začeli dobivati precej ostrih odzivov in jeznih pisem....

Slo-Tech - Eno izmed ključnih vprašanj, ki jih je zastavila nova tehnologija, bo dobilo odgovor na sodišču. Orodja umetne inteligence za ustvarjanje fotografij (in tudi drugih vsebin) so se učila z analizo milijard obstoječih izdelkov, ki so tudi avtorsko zaščitena. Ali so potemtakem tudi njihovih izdelki v resnici plagiati oziroma povedano drugače, ali se umetna inteligenca lahko uči iz avtorsko zaščitenih del brez soglasja avtorjev? Trije umetniki menijo, da ne, zato so v ZDA vložili kolektivno tožbo zoper Stability AI in Midjourney, ki sta ustvarila orodje Stable Diffusion, in DeviantArt, ki je ustvaril svoj generator DreamUp.

Sarah Andersen, Kelly McKernan in Karla Ortiz trdijo, da so tožniki množično kršili avtorske pravice milijonov umetnikov, ko so svoje izdelke trenirali na petih milijardah slik in posnetkov (baza LAION), ki so jih našli na spletu. To sploh ni prva tovrstna tožba, saj sta Matthew Butterick in odvetniška pisarna Joseph Saveri Law Firm, ki zastopata tožnike, že bila...

Slo-Tech - Umetna inteligenca gre na sodišče, a ne v vlogi obtoženega, temveč v vlogi zagovornika. Februarja bo na sodni obravnavi obdolženca zastopala umetna inteligenca, ki mu bo svetovala, kaj in kdaj reči. To bo prvi primer v zgodovini, ko bo zagovornik umetna inteligenca. Upravljavec ne razkriva lokacije sodišča ali konkretnega postopka, v katerem bo umetna inteligenca udeležena.

Postopek bo seveda zelo enostaven, saj gre za preprost primer globe zaradi prehitre vožnje, zoper katero je kršitelj vložil zahtevo za sodno varstvo. Odvetniške storitve mu bo nudila organizacija DoNotPay, ki že od leta 2015 nudi aplikacijo za pravne bitke, ki stane 12 dolarjev mesečno. Začela se je kot robot (chatbot) za pritoževanje zoper kazni za nepravilno parkiranje, odtlej pa je pridobila še nekaj drugih funkcionalnosti. V ozadju teče IBM Watson, ki se je za pravnika že bil izučil. DoNotPay ima zavidljivo uspešnost, saj je izmed več sto tisoč kazni za nepravilno parkiranje ubranil dobro polovico.

Sedaj...

Slo-Tech - O zlivanju jeder ve fizika že dovolj, da lahko zvezdno reakcijo poustvarimo tudi na Zemlji. To poteka v fuzijskih reaktorjih, med katerimi je pogostejša izvedba sovjetski tokamak, kakršen bo tudi največji ITER v Franciji. A medtem ko fiziko razumemo, niso inženirski problemi nič manjši. Reševati jih lahko pomaga DeepMindova umetna inteligenca.

Inženirski problemi namreč niso nič manj pomembni, morebiti celo bolj. Gorivo, torej devterij in tritij, je treba dovolj segreti, ju držati dovolj časa zadrževati na majhnem področju, a hkrati dovolj proč od sten reaktorja. Medtem ko v zvezdah to delo opravlja gravitacija, so v tokamakih potrebni močni magneti, ki skrbijo za usmerjanje plazme. Če ta trči ob stene reaktorja, sicer ne bo jedrske eksplozije, ga pa vseeno poškoduje, reakcija pa se seveda že precej prej ustavi. Nadzor plazme je torej ključnega pomena za delovanja fuzijskega reaktorja.

DeepMind, ki se je proslavil z umetno inteligenco za igranje igre go, vmes pa rešil še problem...

The Wall Street Journal - Sodelovanje, ki sta ga sklenila katoliško podjetje za upravljanje bolnišnic Ascension in Google (povezava je plačljiva, alternativni vir), je slednjemu prineslo dostop do imen, priimkov, rojstnih datumov in zdravstvenih kartotek, s tem pa seveda tudi podatke o laboratorijskih izvidih, hospitalizacijah in diagnozah pacientov. Ascension sicer upravlja 2800 bolnišnic v 22 zveznih državah ZDA, zaradi česar je Googlova pridobljena baza zares spoštovanja vredna. Podjetje ob tem pojasnjuje, da je tak dostop do podatkov stalna praksa in, da jim o tem ni potrebno obveščati ne pacientov in ne zdravnikov, podatke pa uporabljajo že vse od lanskega leta.

Dejstvo, da zdravstveni podatki posameznikov potujejo sem in tja na podlagi zasebnih pogodb med podjetji, je seveda precej odjeknilo pri tistih, ki menijo, da bi morali biti pacienti tisti, ki odločajo o tem, kaj se bo zgodilo s podatki, ki se nanašajo na njih.

Predstavniki Googla še pravijo, da gre pri partnerstvu zgolj za prilagajanje...

Slo-Tech - V ZDA se začenja 12-mesečno preizkušanje novega cepiva proti gripi, ki ga v medijih označujejo kot prvo cepivo, ki ga je razvila umetna inteligenca. Resnica je kot po navadi nekoliko bolj zapletena in manj fantastična, a kljub temu gre za pomemben korak naprej pri uporabi umetne inteligence za načrtovanje zdravilnih učinkovin.

Na Univerzi Flinders v Adelajdi so razvili dodatek za cepivo, ki ga je v celoti napovedala umetna inteligenca, sedaj pa bodo v klasični dvojno slepi študiji preverili, ali učinkuje. Študijo na ljudeh so začeli izvajati minuli teden, v njej pa v ZDA v osmih raziskovalnih centrih skupno sodeluje 240 ljudi. Dvojno slepa študija pomeni, da nekateri ljudje dobijo novorazvito zdravilo drugi pa ne, pri čemer niti bolniki niti ostali sodelujočih...