Slo-Tech - Kot v preostalih delih Evrope je tudi na Norveškem spodnja starostna meja za uporabo družbenih omrežij 13 let. Ponudniki ne smejo odpirati profilov mlajšim, a je v praksi to zelo težko nadzorovati, ker otroci preprosto vpišejo starejši datum rojstva in podobno. Zaradi učinkov, ki jih imajo družbena omrežja na njihov razvoj, pa so v več državah začeli razmišljati, da bo to mejo dvignili na 15 let.

Na Danskem je premierka Mette Frederiksen že maja pozvala Evropsko unijo, da bi bilo treba to mejo dvignili na 15 let. Podobnega mnenja so tudi na Norveškem, kjer si prizadevajo za enako povišanje. Tamkajšnji premier Jonas Gahr Støre dodaja, da je to težak cilj, saj nasprotovanja ne bo manjkalo, a da je zaščita mladih pred močjo algoritmov nujna. Na Norveškem sicer več kot polovica devetletnikov, 58 odstotkov 10-letnikov in 72 odstotkov 11 letnikov uporablja družbena omrežja, četudi bi morali počakati vsaj do 13. leta.

Vlada si zato prizadeva uvesti več varovalk, ki bi otežile laganje o...

Slo-Tech - Ameriško združenje psihologov je prvikrat v zgodovini izdalo smernice in priporočila za uporabo družbenih omrežij za mladostnike. Priporočila so namenjena mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in odločevalcem. Predsednik združenja Arthur Evans je ob tem dejal, da se kot družba srečujejo z izzivi, kaj storiti z družbenimi omrežji, zato so v priporočili zbrali najnovejša dognanja stroke, da bi z njimi pomagali staršem in odločevalcem. V priporočilih najdemo tako znanstvena dognanja kakor tudi usmeritve za ukrepanje in nasvete, kaj lahko storijo starši. Situacija je po mnenju mnogo strokovnjakov kritična, saj starši niso opremljeni z znanji, kako predstaviti družbena omrežja, kako se o njih pogovarjati in kako jih nadzorovati. Čeprav lahko družbena omrežja odigrajo pozitivno vlogo, denimo omogočajo povezanost med pandemijo ali mladim iz ranljivih skupin (izrecno omenjajo na primer LGBTQIA+) omogočijo poiskati informacije in druge mladostnike v podobnih položajih, je treba redno...

Slo-Tech - Že mnogo raziskav je skušalo ovrednotiti vpliv uporabe družbenih omrežij na mladostnike, pri čemer so se večinoma osredotočale na merljive spremembe v vedenju. V JAMA Pediatrics pa so objavili rezultate nove kohortne študije, ki je raziskovala 169 učencev šestega in sedmega razreda, uporabnikov družbenih omrežij Facebook, Instagram in Snapchat. Med 12. in 15. letom se možgani intenzivno razvijajo in preoblikujejo, zato jih je zanimalo, ali obstaja povezava med intenzivno uporabo družbenih omrežij in spremembami v možganih. Odgovor je pritrdilen.

Ugotovili so, da se pri 12-letnikih, ki iz navadne redno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih (tj. več kot 15-krat dnevno), možgani razvijajo malce drugače kot pri ostalih. Ob tem avtorji poudarjajo, da so opazili korelacijo, iz katere niso mogli sklepati o vzročni povezavi. Povsem možno je tudi, da so bili na družbenih omrežjih tako aktivni zaradi drugačne možganske strukture ali pa obratno. V raziskavi so dognali, da obstaja...

Slo-Tech - Težko pričakovano zaslišanje direktorjev Googla, Facebooka in Twitterja pred Kongresom v četrtek ni postreglo s konkretnimi odgovori. Glavni akterji Sundar Pichai, Mark Zuckerberg in Jack Dorsey so bili v svojih odgovorih še manj oprijemljivi kot oktobra. Medtem ko so politiki želeli na vsaj nekatera vprašanja slišati jasne odgovore z da ali ne, so se direktorji izogibali jasnim odgovorom. Po petih urah predstave za javnost je bil rezultat frustrirani člani odbora, ki so se - to je treba priznati - na zaslišanje pripravili in prišli z dobrimi vprašanji, in vznevoljeni direktorji, ki pa so si oddahnili.

To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri...

Slo-Tech - Raziskava o duševnem in čustvenem zdravju mladostnikov, ki sta jo v Veliki Britaniji izvedla pedagoški inštitut in The Prince's Trust, je med drugim pokazala, da razširjena uporaba družbenih omrežij na internetu negativno vpliva na duševno zdravje. V kvantitativnem delu raziskave so proučevali 5000 mladostnikov, ki so stari okrog 20 let in živijo v Angliji. Gre za podatke udeležencev velike kohortne študije (Millennium Cohort Study), ki že več let spremlja 19.000 mladih iz celega Združenega kraljestva, ki so bili rojeni v letih 2000-2002. Poleg tega so v fokusnih skupinah sodelovali še z otroki, starimi med 14 in 16 leti.

V raziskavi so osredotočili na analizo, kako se duševno in čustveno zdravje otrok spreminja, ko odraščajo, in kako na to vplivajo osebni, družinski, šolski in drugi okoljski dejavniki. Znano je, da se pogostnost duševnih bolezni z odraščanjem povečuje, še zlasti pri dekletih. A v odraslosti se pri ženskah ta delež stabilizira, pri moških pa se še najprej...

Slo-Tech - Da uporaba družbenih omrežij negativno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje nasploh, smo že večkrat pisali. Nekoliko spornejši je vpliv videoiger na kognitivno kondicijo mladih in morebitna povezava z agresivnim ali drugače družbeno nezaželenim vedenjem, saj nekatere raziskave povezave niso odkrile, čeprav je pretiravanje škodljivo in znak bolezni. V raziskavi, ki je proučevala oba dejavnika, so kanadski znanstveniki odkrili, da videoigre same po sebi niso povezane z depresijo v mladih, so pa z njo močno povezana družbena omrežja. Rezultati so objavljeni v JAMA Pediatrics.

V raziskavo je bilo vključenih 3826 mladostnikov, pri katerih so proučevali povezave med časom, ki ga preživijo pred zasloni (screen time), in simptomi depresije. Sodelovalo...

Slo-Tech - Veliko raziskav je že nakazalo na korelacijo med uporabo družbenih omrežij in slabim počutjem, nova raziskava pa to prepričanje še podkrepljuje. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji v novi številki Journal of Social and Clinical Psychology poročajo o dokazih, da uporaba družbenih omrežij ne le korelira, temveč povzroča depresijo.

Opazovali so skupino 143 študentov z univerze, ki so bili uporabniki Facebooka, Instagrama in Snapchata. Po tednu spremljanja njihovega stanja so jih razdelili v dve skupini. Prva je morala omejiti uporabo družbenih omrežij na 10 minut dnevno, druga skupina pa je lahko nadaljevala po starem. V naslednjih treh tednih so opazili statistično pomembne razlike v osamljenosti in depresivnosti. Prva...

Slo-Tech - Družbena omrežja so postala del našega vsakdana in čeprav imajo krepko prek milijardo uporabnikov, še vedno ni jasno, ali so njihovi učinki sploh pozitivni. Nekaj raziskav je v preteklosti že pokazalo, da uporaba Facebooka negativno vpliva na ljudi. Do podobnih, a manj dokončnih zaključkov so prišli tudi raziskovalci s pittsburške medicinske fakultete, ki so analizirali skoraj dva tisoč uporabnikov enajstih različnih omrežij (Facebook, YouTube, Twitter,...