Slo-Tech - Že mnogo raziskav je skušalo ovrednotiti vpliv uporabe družbenih omrežij na mladostnike, pri čemer so se večinoma osredotočale na merljive spremembe v vedenju. V JAMA Pediatrics pa so objavili rezultate nove kohortne študije, ki je raziskovala 169 učencev šestega in sedmega razreda, uporabnikov družbenih omrežij Facebook, Instagram in Snapchat. Med 12. in 15. letom se možgani intenzivno razvijajo in preoblikujejo, zato jih je zanimalo, ali obstaja povezava med intenzivno uporabo družbenih omrežij in spremembami v možganih. Odgovor je pritrdilen.
Ugotovili so, da se pri 12-letnikih, ki iz navadne redno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih (tj. več kot 15-krat dnevno), možgani razvijajo malce drugače kot pri ostalih. Ob tem avtorji poudarjajo, da so opazili korelacijo, iz katere niso mogli sklepati o vzročni povezavi. Povsem možno je tudi, da so bili na družbenih omrežjih tako aktivni zaradi drugačne možganske strukture ali pa obratno. V raziskavi so dognali, da obstaja sistematično spreminjanje v času, torej trend, niso pa merili obsega sprememb.
Enkrat letno so sodelujočim slikali možgane s fMRI in izvedli celostno analizo AFNI z 3dLMEr med tem, ko so igrali prilagojeno igro, ki prinaša nagrade in kazni v obliki smejočih ali zgražajočih vrstnikov. Merili so odziv v možganih na reakcije vrstnikov, torej občutljivost na sprejetost v družbi. Ugotovili so, da pri rednih uporabnikih družbenih omrežij obstajajo precej dramatične spremembe v možganih, kar bi lahko imelo dolgoročne vplive na njihova življenja dolgo v odraslost. Pojavila se je preobčutljivost na mnenje, ki ga imajo o njih vrstniki. Ali je to pozitivno ali negativno, se niso opredeljevali. Lahko bi namreč omogočali lažje vzpostavljanje odnosov z ljudmi v prihodnosti ali pa povečano tveganje za anksioznost in depresijo. Nekatere pretekle raziskave so družbena omrežja že povezale z negativnimi vplivi na duševno zdravje.
Zanimivo bi bilo brat še o vplivu instantne dostopnosti informacij na internetu proti potrebi pomnenja le teh pri mladostnikih. V smislu ali se zaradi tega bolje kot spomin razvije katera druga mentalna sposobnost.
Kot že tolikokrat rečeno: to sranje prepovedati. Kaj izgubimo? Nič! Kaj pridobimo? Ogromno.
Heh. Dejmo prepovedat še tobak, alkohol pa vožnjo z osebnimi vozili, da bo za zihr. Odgovornost posameznikov in staršev v kanto, rabimo veliko mamo državo, da nam zapoveduje, kako živet!
Kaj izgubimo: številna majhna podjetja, ki lahko preživijo predvsem s pomočjo digitalnega marketinga; en kup koristnih informacijskih in družbenih kanalov za večino prebivalstva, ki zna v razumni meri uporabljat omrežja. Kaj pridobimo: nič. Če zasvojena mularija ne bo mela socialnih omrežij, bo to kompenzirala s čim drugim (po možnosti še bolj destruktivnim).
Rešitev je v dobri vzgoji in časovnem omejevanju / ozaveščanju / aktivnem življenju mladine, ne pa v prepovedih.
jajca. Ne moreš prepovedati teh zadev. Saj pa ja živimo v svobodi :) Kaj zdaj bi prepovedali vsa socialna omrežja? Ali selektivno? Samo tista ki imajo preko milijon uporabnikov? Samo tista ki imajo milijardo uporabnikov? YouTube je ravno tako socialno omrežje. Reddit? Mastodont? Twitter? Brez veze. Ozaveščanje? Zelo težko bo nekdo ki tega ne uporablja ozaveščal nekoga ki to uporablja.
Rešitev je v dobri vzgoji in časovnem omejevanju / ozaveščanju / aktivnem življenju mladine, ne pa v prepovedih.
sliši se fajn... sem pa skeptičen da je vzgoja in samodisciplina tukaj dovolj. Sam sem bil odvisen od konstantnega čekiranja FB. Moral sem si ga zbrisati. Opazil sem da je večina okrog mene sposobna sama sebi moderirat časovno udejstvovanje na FB. Različne nivoje samokontrole imamo in ni nujno da je vzgoja dovolj.
Ne zdi se mi smiselno social networke v celoti prepovedati. Hkrati se mi ne zdi smiselno da otroka omejujem pri uporabi teh zadev. Menim da bi morali udejanit nek način s katerim social networki, marketing in reklame ne bi povečevali vrstniškega pritiska.
Umetno gnan vrstniški pritisk je rana današnje potrošniške družbe.
"Lahko bi namreč omogočali lažje vzpostavljanje odnosov z ljudmi v prihodnosti ali pa povečano tveganje za anksioznost in depresijo" Torej je še vedno je glavni dejavnik sreče odvisen od zunanjih dejavnikov.
Logično je da če uporabljaš drugačna orodja ker živimo v drugačnih časih bodo možgani drugačni. Ni pa to samo po sebi nič narobe. Torej nobene panike ni za zganjat. Tud pred 50 leti so bli možgani poljedeljcev verjetno drugače kot sedaj možgani ljudi s sodobnimi življenjskimi poklici. In kaj pol?
Seveda bo lobij ki dela paniko iz vsega tud to napačno interpretiral in zganjal paniko za svoje socialno-politične vzgibe.
Nevroplastičnost možganov je velika, možgani se nenehno preoblikujejo. Preoblikovanje je pogoj kognitivnih funkcij, npr. spomina. Zgornja fotka kaže aktivirano amigdalo (kamor se zapiše čustveni spomin), a študija ne pove, ali je aktivacija posledica ali razlog "odvisnosti" od social. omrežij.
Rešitev je v dobri vzgoji in časovnem omejevanju / ozaveščanju / aktivnem življenju mladine, ne pa v prepovedih.
sliši se fajn... sem pa skeptičen da je vzgoja in samodisciplina tukaj dovolj. Sam sem bil odvisen od konstantnega čekiranja FB. Moral sem si ga zbrisati. Opazil sem da je večina okrog mene sposobna sama sebi moderirat časovno udejstvovanje na FB. Različne nivoje samokontrole imamo in ni nujno da je vzgoja dovolj.
Ne zdi se mi smiselno social networke v celoti prepovedati. Hkrati se mi ne zdi smiselno da otroka omejujem pri uporabi teh zadev. Menim da bi morali udejanit nek način s katerim social networki, marketing in reklame ne bi povečevali vrstniškega pritiska.
Umetno gnan vrstniški pritisk je rana današnje potrošniške družbe.
Dobro napisano, se strinjam. Vrstniški pritisk v digitalni dobi (sploh pa cyber-bullying) je tudi pomoje huda stvar.
Pri sebi sem opazil, da pogosteje segam po telefonu kadar sem nervozen, utrujen ali pa v čakanju na nekaj in je premalo časa, da bi ga kako koristno uporabil. Izbris aplikacij do neke mere pomaga, a potem to hitro kompenziram s čim drugim (brskanje po novicah, forumih, youtube-u). "Screen time" funkcija je kar uporabna; si lahko časovno omejiš, koliko max. časa lahko v določeni aplikaciji preživiš na dan.
Nosedive morda ni dokumentarec, a bo to hitro postal.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
