Science - Kakorkoli že merimo znanstveno produktivnost ali odličnost, so profesorji oziroma vodje raziskovalnih skupin na najelitnejših univerzah pri vrhu. Najbolj preprosto merilo je število znanstvenih objav, a tudi po številu citatov, prejetih nagrad, izšolanih in usposobljenih študentov, ki postanejo raziskovalci, so rezultati podobni. Elitne univerze prevladujejo. Razlike se pojavijo že zgodaj v karieri raziskovalcev s teh univerz in vztrajajo skozi celotno kariero. Vprašanje je, zakaj.

V raziskavi, ki je analizirala 78.802 raziskovalcev z 262 ameriških univerz, so na Univerzi Boulder v Koloradu ugotovili, da je razlog zelo preprost. Na elitnih univerzah imajo na voljo več ljudi, zato je njihov prispevek preprosto večji. Razlog ni meritokratski, saj zaposleni na elitnih univerzah niso toliko boljši, temveč imajo na voljo več študentov, več doktorandov in več podoktorskih študentov, ki si tam želijo delati. Zanimivo je, da prestiž univerze ne korelira z rezultati študentov ali...

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA....

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza MIT je sporočila, da v pogajanjih z Elsevierjem niso uspeli najti skupnega jezika. Ker jim Elsevier ni želel ali mogel pripraviti ponudbe, ki bi bila v skladu z MIT-ovo politiko naročanja znanstvenih revij (MIT Framework for Publisher Contracts), nove pogodbe ne bodo sklenili.

Bitke med založniki in univerzami imajo že dolgo brado. Srž problema so visoke cene naročnin, brez katerih znanstveni članki v vrhunskih revijah raziskovalcem na univerzi niso dostopni. Na založnike letijo očitki, da praktično monopolni položaj izkoriščajo z izžemanjem javnih sredstev, saj so naročnine vsako leto dražje, medtem ko večino dela brezplačno opravijo drugi raziskovalci in ne založniki. Članke pišejo in recenzirajo znanstveniki, tudi uredniki (razen v največjih revijah) so večinoma neplačani. Založniki skrbijo za stavljenje člankov, vodenje uredniške politike in seveda zaračunavanje dostopa. Marže založnikov znašajo tudi 40 odstotkov, naročnine pa za posamezne univerze...

Nobelove nagrade - Letošnja razglasitev Nobelovih nagrad se končuje z razglasitvijo prejemnikov nagrade za dosežke v ekonomiji, ki jo švedska centralna banka podeljuje od leta 1969. Letos jo prejmeta ameriška ekonomista William D. Nordhaus in Paul M. Romer, ker sta v gospodarsko rast vkomponirala inovacije in podnebje. Ukvarjala sta se z vprašanjem dolgoročne in trajnostne rasti ter proučevala vzroke in posledice tehnoloških inovacij in podnebnih sprememb.

Nordhaus je magistriral na Yalu ter doktoriral na MIT-u. Večji del svoje kariere je bil profesor na Yalu, vmes pa je v času Carterjeve administracije vodil Svet ekonomskih svetovalcev (1977-1979) ter bostonsko podružnico ameriške centralne banke (2014-2015). Raziskovalno se je ukvarjal z...

Slo-Tech - Kitajski sistem družbene bonitetne ocene posameznikov, ki posamezniku na podlagi njegovega vedenja omogoči ali onemogoči dostop do določenih storitev tudi s pomočjo tako imenovanih črnih seznamov (blacklist), v praksi zaradi grehov staršev vpliva tudi na otroke. Te dni na Kitajskem veliko pozornosti zbuja zgodba dijaka, ki je bil po maturi sprejet na eno izmed elitnih pekinških univerz, potem pa so mu vpis zavrnili, ker je imel njegov oče neporavnane dolgove do kitajske banke.

Nacionalni izpit gaokao, ki ga dijaki opravljajo ob zaključku srednje šole, je eden najpomembnejših dogodkov za dijake. Izpit opravlja funkcijo izbirnega postopka za vpis na univerze in rezultat na tem devet ur trajajočem izpitu (ki poteka v dveh dneh) odločilno vpliva na...