» »

Nekoč razvoj tehnologije mRNA nezanimiv za financiranje, danes omogoča cepiva proti covidu

Nekoč razvoj tehnologije mRNA nezanimiv za financiranje, danes omogoča cepiva proti covidu

Katalin Karikó in Drew Weissman

Slo-Tech - Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta. Med njimi je tudi madžarsko-ameriška biokemičarka Katalin Karikó, ki je leta 1985 z možem in tri leta staro hčerjo odpotovala v ZDA, da bi si ustvarila znanstveno kariero. Deset let pozneje, ko je že več let raziskovala tehnologijo mRNA, so jo na univerzi degradirali in ji onemogočili zasledovati mesto redne profesorice (tenure). Enajst let pozneje je ta ista univerza vložila prvo patentno prijavo na podlagi njenega dela, petindvajset let pozneje pa je delo Katalin Karikó rešilo več stotisoč življenj.

Zamisel, da bi v mRNA zapisali gensko zaporedje, ki sprožilo izdelavo proteinov, proti katerim bi potem imunski sistem tvoril odziv, ni nova. Vse od odkritja mRNA 1961 so raziskovalci razmišljali, kako bi telesu podtaknili takšno mRNA. Glavni problem je predstavljal imunski sistem, ki tujke pohrusta, kamor seveda sodi tudi tuja mRNA. Izziv je bil to mRNA spraviti v celice, ki bi potem izdelale proteine, da bi imunski sistem odgovoril šele nanje. S tem problemom se je ukvarjala tudi Katalin Karikó, ki je svoje podoktorsko usposabljanje opravljala na Univerzi Temple v Filadelfiji, kjer je delala na zdravilih proti AIDS-u in drugim boleznim, ki so temeljila na dvovijačni RNA.

Kasneje je postala docentka na Univerzi v Pensilvaniji. V ameriškem sistemu so docenti izjemno obremenjeni, saj je to prva stopnička na poti do redne profesure. Če se v nekaj letih - praviloma petih do sedmih - izkažejo z dovolj dobrimi raziskavami, dobijo ob napredovanju do izrednega profesorja stalno mesto (tenure), sicer pa si morajo poiskati drugo službo ali delati na nestalnih mestih (soft money). Dobre raziskave pa v znanosti ne pomenijo le vrhunskih objav, temveč so neločljivo povezane s pridobivanjem projektnega denarja. Kdor ne dobi projektov, kjer je konkurenca huda, se ne more nadejati stalnega mesta. Za raziskave, ki jih je opravljala Katalin Karikó, zanimanja financerjev ni bilo, zato je bila na prijavah neuspešna. Leta 1995 so jo tako degradirali in ji dali vedeti, da ne more več računati na redno profesure (prezaposlili so jo na mesto, ki ni bilo tenure-track), a je vseeno vztrajala. Njena zgodba, kako odlična znanost še ne pomeni tudi kariere v znanosti, saj je za slednjo potrebno obvladati še druge aspekte igre ter imeti tudi nekaj sreče, je na univerzi krožila kot svarilo. V znanosti je namreč tak poraz lahko eksistencialna katastrofa, saj so docenti pri ocenjevanju, ali bodo lahko nadaljevali proti stalnemu mestu, običajno stari 40 let ali več, za seboj pa imajo desetletja izobraževanja za delo v znanosti. Tudi Katalin Karikó je ob teh dogodki razmišljala, ali ni dovolj pametna in delovna za znanost, ali naj gre drugam. Ostala je.

Kakorkoli, leta 1997 je spoznala profesorja imunologije Drewa Weissmana z iste univerze, kar je predstavljalo začetek dolgega in plodovitega sodelovanja. Leta 2005 - torej osem let pozneje! - jima je uspel ključni preboj. Z nekaj modifikacijami genskega zaporedja v mRNA sta uspela poskrbeti, da je bil imunski odziv na molekulo sámo manj intenziven, sčasoma pa skoraj neobstoječ. Kot smo pisali v sestavku o sestavinah cepiva, je ključ v zamenjavi ene baze (uracil) s sintetično, kar pomiri imunski sistem. Članki o tem sprva sploh niso poželi posebne pozornosti. Weissman in Karikó sta ustanovila tudi lastno odcepljeno podjetje, ki pa ni bilo preveč uspešno.

So pa članki pritegnili podoktorskega študenta Derricka Rossija (nekoliko nenavadno je človeka pri 39 letih imenovati podoktorski študent, a tako je v znanosti), kasneje docenta na Harvardu. Skupaj s kolegom s Harvarda Timothyjem Springerjem sta šla do legende biomedicinskih znanosti Roberta Langerja, ki ju je povezal z investitorjem Noubarjem Afeyanom. Ustanovili so podjetje Moderna, ki je danes eden izmed najpomembnejših proizvajalcev cepiv mRNA, tudi proti covidu.

V Nemčiji pa sta Özlem Türeci in njen mož Ugur Sahin ustanovila podjetje BioNTech, ki je tudi licenciralo tehnologijo, ki sta jo odkrila Karikó in Weissman. BioNTech se ukvarja z mRNA, leta 2013 pa se je v podjetju zaposlila prav Katalin Karikó. Ugotovila je, da se bo lahko tod ukvarjala z razvojem mRNA še bolje, kot bi se na univerzi. Imela je tudi ponudbo Moderne, a se je odločila za BioNTech, kjer je trenutno podpredsednica in vodja enega raziskovalnega oddelka. Še vedno je tudi pridružena izredna profesorica na Univerzi v Pensilvaniji. Weissman je tam redni profesor, ki se ukvarja z razvojem kandidatov za cepiva proti HIV-u, gripi in herpesu, vse na tehnologiji mRNA.

Karikó in Weissman sta letos prejela Rosenstielovo nagrado, omenjata pa se tudi kot resna kandidata za Nobelovo nagrado v prihodnosti. In to zaradi razvoja tehnologije, ki danes rešuje življenja, še pred tridesetimi leti pa nihče ni verjel vanjo. Tudi to je znanost.

42 komentarjev

miko22 ::

Pred časom sem bral novico(ne najdem linka), da iz Moderne ni prišlo niti eno uporabno zdravilo. Pravzaprav je tole proti Covid eno prvo tako večje.
Če kdo najde link, naj prilepi.

zmaugy ::

Upam da se originalnima izumiteljema ni patent iztekel in da sta tudi pokasirala, ker je to zasluženo.
In upam da pade Nobelova nagrada.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.

Matthai ::

Tole si lahko preberejo vsi ki "trpijo" v zasebnem sektorju v Sloveniji:

Dobre raziskave pa v znanosti ne pomenijo le vrhunskih objav, temveč so neločljivo povezane s pridobivanjem projektnega denarja. Kdor ne dobi projektov, kjer je konkurenca huda, se ne more nadejati stalnega mesta.


V znanosti je namreč tak poraz lahko eksistencialna katastrofa, saj so docenti pri ocenjevanju, ali bodo lahko nadaljevali proti stalnemu mestu, običajno stari 40 let ali več, za seboj pa imajo desetletja izobraževanja za delo v znanosti.


Sicer v Sloveniji tako hudo sicer ni, je pa dejstvo, da je denarja za znanost bilo vedno premalo, h "koritu" pa so se (zlasti na univerzah) vedno pririnili starejši profesorji. Stalne zaposlitve/stalne profesure, projektni denar, objave s sopodpisom (če veste kaj to pomeni) pač dobivajo starejši.

Mladim (hja, 30 in več let) zato ostajajo drobtinice, slabo plačane službe in velike pedagoške obremenitve. Pri čemer je znanost za razliko od slovenskega zasebnega sektorja visoko konkurenčna dejavnost, kjer se zahtevajo vrhunski ali vsaj dobri rezultati. In to na mednarodnem področju.

Seveda pa to ne ovira slovenskega zasebnega sektorja, ki v pretežni meri posluje z državi in posredno živi od državnega denarja, da ne bi vehementno pljuvali po "javnem sektorju", kamor štejejo tudi tista področja "javnega" sektorja, ki so bistveno bolj konkurenčna in delovno intenzivna kot bodo oni kadarkoli v življenju.

Sicer pa je dejstvo, da Slovenci nismo tako produktivni, kot se nam dozdeva. In ja, govorim o zasebnem sektorju. ;)
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

carota ::

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.

hendriks ::

carota je izjavil:

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.


Tnx za link, prilagam tudi interpretacijo študije v Španiji:

Nekateri že od oktobra 2020 jemljemo 2000 IU na dan.

krho ::

Matthai je izjavil:


Sicer v Sloveniji tako hudo sicer ni, je pa dejstvo, da je denarja za znanost bilo vedno premalo, h "koritu" pa so se (zlasti na univerzah) vedno pririnili starejši profesorji. Stalne zaposlitve/stalne profesure, projektni denar, objave s sopodpisom (če veste kaj to pomeni) pač dobivajo starejši.

Vemo vemo.. vemo tudi kako zgleda, ko na magisteriju 2 profesorja popravljata tvoje besedilo in besedilo en drugega, ker hočeta imeti v magistrski nalogi čim več teksta. Ko študent reče dovolj je in popravi stvari nazaj, ker on ni enakega mišljenja se potem na zagovoru zgodi dolga surla in podtikanje zapletenih vprašanj in potem zafrkavanje, ker odgovor ni takšen, kot ga pričakuje on. Potem si na zagovoru drzne tudi jamrati.. da bi bila magistrska naloga lahko boljša, če bi študent sodeloval...
si.Mail odprto-kodni odjemalec elektronske pošte. - http://www.simail.si
Uredite si svojo zbirko filmov, serij in iger - http://xcollect.sf.net

Matthai ::

Drugače samo v info: jaz ne preziram zasebnega sektorja.

Hočem pa pokazati, da je posploševanje neumno - tudi na primeru javnega sektorja.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Invictus ::

krho je izjavil:

Matthai je izjavil:


Sicer v Sloveniji tako hudo sicer ni, je pa dejstvo, da je denarja za znanost bilo vedno premalo, h "koritu" pa so se (zlasti na univerzah) vedno pririnili starejši profesorji. Stalne zaposlitve/stalne profesure, projektni denar, objave s sopodpisom (če veste kaj to pomeni) pač dobivajo starejši.

Vemo vemo.. vemo tudi kako zgleda, ko na magisteriju 2 profesorja popravljata tvoje besedilo in besedilo en drugega, ker hočeta imeti v magistrski nalogi čim več teksta. Ko študent reče dovolj je in popravi stvari nazaj, ker on ni enakega mišljenja se potem na zagovoru zgodi dolga surla in podtikanje zapletenih vprašanj in potem zafrkavanje, ker odgovor ni takšen, kot ga pričakuje on. Potem si na zagovoru drzne tudi jamrati.. da bi bila magistrska naloga lahko boljša, če bi študent sodeloval...

Mojega frenda zajebava mentor, ker hoče v njegovi diplomske vire svojih del. In vire njegovih asistentov. Se mu vleče že pol leta, pa nič... pač hoče nabirati pike za objave...

Tako, da je ta akademska scena čisto sesuta, oz. je prišla do točke, ko bi se morala krepko resetirati...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Kumbaja ::

miko22 je izjavil:

Pred časom sem bral novico(ne najdem linka), da iz Moderne ni prišlo niti eno uporabno zdravilo. Pravzaprav je tole proti Covid eno prvo tako večje.
Če kdo najde link, naj prilepi.


Nič nenavadnega glede na to, da je ustavljeno šele leta 2010 in je primarno fokusirano za raziskave mRna cepiv (ModeRNA). 10 letni razvnojni cikel za prvi produkt na do sedaj še neaplicirani tehnologiji, se mi osebno ne zdi nič nenavadnega v farmaciji.

joze67 ::

Da smo v manj kot letu dni po izbruhu epidemije covida-19 dobili prva cepiva, so zaslužni raziskovalci, ki so na tehnologiji mRNA delali že dolga leta.

Glede na to, da imamo cepiva, ki delujejo na "klasični tehnologiji" (OxfordAstraZeneca, Sputnik V, Convidcea, CoronaVac, BBIBP-CorV, EpiVacCorona) je uvodni stavek prebombastičen (in celo fake news).

nejodagreat ::

carota je izjavil:

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.

Moja mama je po pozitivnem testu dobila recept za Vitamin D kapljice. Okoli 5€ je bilo še za doplačat (jaz sem šel iskat v lekarno ker sta bila z očetom v samoizolaciji), tak da dvomim da tvoj “je prepoceni” argument drži.

Matthai ::

Invictus je izjavil:

Mojega frenda zajebava mentor, ker hoče v njegovi diplomske vire svojih del.

Poznano. 8-)

Sem imel podobno izkušnjo. Sem rekel njet (ker zadeva tudi vsebinsko ni pasala v članek), in je bila moja kariera zaključena. Mi pa ni bilo žal in mi tudi danes ni.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

opeter ::

hendriks je izjavil:

Nekateri že od oktobra 2020 jemljemo 2000 IU na dan.


Jaz pa tedensko vsaj enkrat jem jetrca :)
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

Smurf ::

Invictus je izjavil:


Mojega frenda zajebava mentor, ker hoče v njegovi diplomske vire svojih del. In vire njegovih asistentov. Se mu vleče že pol leta, pa nič... pač hoče nabirati pike za objave...

Tako, da je ta akademska scena čisto sesuta, oz. je prišla do točke, ko bi se morala krepko resetirati...

Tezko verjamem, da je razlog v tem. Kot prvo ne vem, ce mentor res kej profitira, ce se ga citira. Kot drugo, ce bi res bil problem v citiranju bi verjetno tvoj kolega ze raje napisal 2 citata in diplomiral, ne pa da se mu vlece pol leta.

Bolj se slisi kot klasicna slovenska ka ljudje iscejo izgovore povsod drugje, kot pri sebi.

PromeuZ ::

@Smurf očitno ne poznaš kako deluje domača univerzitetna sfera. Zanimiv članek kot iztočnica - https://kvarkadabra.net/2021/01/krimino... .
<!-- https://pisalnik.wordpress.com -->

Smurf ::

PromeuZ je izjavil:

@Smurf očitno ne poznaš kako deluje domača univerzitetna sfera. Zanimiv članek kot iztočnica - https://kvarkadabra.net/2021/01/krimino... .

Na hitro ne vidim, da bi pisalo o tem primeru.

Razumem, da so pritiski, da so soavtorji pri znanstvenih clankih, ali pa da se jih citira tam, ampak pri diplomskem delu pa ne razumem zakaj.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

Matthai ::

Pri diplomskem delu je mogoče res malo iz trte izvito, ampak ne pozabit, da so nekateri patološki narcisi.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Invictus ::

Smurf je izjavil:


Razumem, da so pritiski, da so soavtorji pri znanstvenih clankih, ali pa da se jih citira tam, ampak pri diplomskem delu pa ne razumem zakaj.

Drugje nočejo citirati njegova sranja, pa teži bodočim diplomantom.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Prospekt ::

zmaugy je izjavil:

Upam da se originalnima izumiteljema ni patent iztekel in da sta tudi pokasirala, ker je to zasluženo.
In upam da pade Nobelova nagrada.

Nimata možnosti, v znanstvenem svetu kemije, zdravil se jima slabo piše.

Kumbaja ::

glih na kruhi in vodi nista

BioNTech se ukvarja z mRNA, leta 2013 pa se je v podjetju zaposlila prav Katalin Karikó. Ugotovila je, da se bo lahko tod ukvarjala z razvojem mRNA še bolje, kot bi se na univerzi. Imela je tudi ponudbo Moderne, a se je odločila za BioNTech, kjer je trenutno podpredsednica in vodja enega raziskovalnega oddelka. Še vedno je tudi pridružena izredna profesorica na Univerzi v Pensilvaniji. Weissman je tam redni profesor, ki se ukvarja z razvojem kandidatov za cepiva proti HIV-u, gripi in herpesi, vse na tehnologiji mRNA.

c3p0 ::

carota je izjavil:

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.


To in pa kaj več gibanja, ureditev prehrane, manj stresa in več spanca, brez skrajnosti, ki tudi lahko bolj škodijo kot koristijo. Same osnove, ki pa se jih redkokdo drži, ali sploh zna držat.

Janez-22 ::

Pri tem članku bi lahko bil zraven še slovenski prispevek k inovacijam na področju novega cepiva:
Bia Separations, zelo uspešno in inovativno podjetje.
Zgolj aktivna učinkovina, ki je v cepivu, navadno ni nevarna. Večina nevarnosti prihaja iz nečistot v cepivu. Torej, če bi to cepivo bolj očistili, bi bila nevarnost stranskih učinkov bistveno manjša.


Tukaj je povezava do intervjuja, ki je malo strokoven, malo filozofski, ampak na drugih portalih direktor dr. Aleš Štrancar skoraj ne obstaja:
https://www.domovina.je/dr-ales-stranca...

BBB ::

stara mama ::

Plemeniti cilji, pa po moji logiki najbolj obetavni od vseh načinov zdravljenja.

Invictus ::

BBB je izjavil:

Izgleda, da je Biontechov poglavitni cilj raziskav tehnologije mRNA individualna imunoterapija rakavih obolenj.

How The COVID-19 Vaccine Could Lead To A Cure For Cancer | Answers With Joe (>8:42)
Individualized Cancer Immunotherapy - Dr Ugur Sahin, BioNTech

Bullshit talk...

Če hočeš nabijati popularnost v farmaciji, vedno omeniš bodoče zdravilo za rak in AIDS.

Če bi hoteli rak ozdravit, bi ga že. AIDS isto. Zdaj bo milijon sevov korone... Ki so si ful različni in vsak rabi novo zdravilo.

Naša civilizacija je pač prišla do točke, kjer je večina populacije dovolj zdrava, da farmacije v takem obsegu ne rabi. Zato je treba ustvariti nove trge...

NA drugi strani pa ne znajo/morejo/nočejo odpraviti lakote in dostopa do vode. Ker pač ni interesa...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."

http://goo.gl/2YuS2x

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: jest10 ()

Janez-22 ::

Invictus je izjavil:

Bullshit talk...

Če hočeš nabijati popularnost v farmaciji, vedno omeniš bodoče zdravilo za rak in AIDS.

Ni res. Tudi intervjuvanec v moji povezavi govori o zdravljenju raka.

c3p0 ::

Torej se ne da naredit HIVu podobnega virusa, da telo razvije protitelesa že prej in v primeru vdora pravega HIV virusa takoj sproži obrambo, še preden se le-ta potuhne? Je kak članek na to temo?

Zgodovina sprememb…

  • predlagalo izbris: jest10 ()

carota ::

nejodagreat je izjavil:

carota je izjavil:

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.

Moja mama je po pozitivnem testu dobila recept za Vitamin D kapljice. Okoli 5€ je bilo še za doplačat (jaz sem šel iskat v lekarno ker sta bila z očetom v samoizolaciji), tak da dvomim da tvoj “je prepoceni” argument drži.

Primerjamo 5 EUR vitamina za vitamin D (ali na cca 25 EUR za letno dozo, Amazon.de, 365 kapsul po 5000 IU) v primerjavi s cepivom, testi, zdravljenjem v bolnišnici, ali stroški ob smrti. Se ti zdi drago? Ne Švedskem že dolgo dodajajo vitamin D v mleko in druga živila (je maščobotopen).

jest10 ::

c3p0 je izjavil:

Torej se ne da naredit HIVu podobnega virusa, da telo razvije protitelesa že prej in v primeru vdora pravega HIV virusa takoj sproži obrambo, še preden se le-ta potuhne? Je kak članek na to temo?


Žal HIV takoj napade obrambo. Mogoče bi potreboval malo več kužnine, da bi se "prijel", kaj več pa verjetno ne bi dosegel



(predlog izbirisa ni bil nameren)

Mr.B ::

Invictus je izjavil:

BBB je izjavil:

Izgleda, da je Biontechov poglavitni cilj raziskav tehnologije mRNA individualna imunoterapija rakavih obolenj.

How The COVID-19 Vaccine Could Lead To A Cure For Cancer | Answers With Joe (>8:42)
Individualized Cancer Immunotherapy - Dr Ugur Sahin, BioNTech

Bullshit talk...

Če hočeš nabijati popularnost v farmaciji, vedno omeniš bodoče zdravilo za rak in AIDS.

Če bi hoteli rak ozdravit, bi ga že. AIDS isto. Zdaj bo milijon sevov korone... Ki so si ful različni in vsak rabi novo zdravilo.



Naša civilizacija je pač prišla do točke, kjer je večina populacije dovolj zdrava, da farmacije v takem obsegu ne rabi. Zato je treba ustvariti nove trge...

NA drugi strani pa ne znajo/morejo/nočejo odpraviti lakote in dostopa do vode. Ker pač ni interesa...

O čem ti to : lista mRNA cepiv enega od... v....
Voljeno telo ogledalo volilnega telesa.

Ghost7 ::

Tega Drew-a sem nekje že videl :D Iz nekega filma.. :D (pa ni bil good guy :D )

Uglavnem vsem vpletenim vsa čast! Katalin je vztrajala in je zato danes kjer je. Večkrat v življenju je celo menjala celino, ne samo državo, za dosego zastavljenega cilja.

Krofojed ::

Tole o vitaminu D je sicer malo off-topic, ampak sem ravno prebral en odlicen clanek na to temo: https://astralcodexten.substack.com/p/c...
TL;DR: Verjetno ne pomaga, ampak jemljite ga vseeno, ker je poceni in bolj koristen kot skodljiv.

Medicinske raziskave so polne konfliktnih rezultatov in slabe ponovljivosti, tudi ce jih izvedejo prav (kar ni cisto enostavno).
blog.mitja.ws

nevone ::

Naša civilizacija je pač prišla do točke, kjer je večina populacije dovolj zdrava, da farmacije v takem obsegu ne rabi. Zato je treba ustvariti nove trge...


"Zdrava" je tudi zato, ker se jo zdravi. Ne bom rekla, da je farmacija brez greha, a je tudi na podlagi lastnega zdravja in zdravja ljudi v tvoji okolici sklepati na celotno populacijo neprimerno.

Poleg tega, če hočeš nahraniti vse ljudi na zemlji, ni dovolj, da nehaš delovati, ko vidiš, da ti in nekateri v tvoji okolici niste več lačni.

Ja, dalo bi se narediti več in drugače, a ukinjanje dejavnosti je najbolj neustrezen možen način. Z minimalizmom lahko rešuješ lokalne probleme v okviru družine in morda še malo širše, na nivoju večjih skupnosti se pa to ne obnese.

o+ nevone
Either we will eat the Space or Space will eat us.

carota ::

Krofojed je izjavil:

Tole o vitaminu D je sicer malo off-topic, ampak sem ravno prebral en odlicen clanek na to temo: https://astralcodexten.substack.com/p/c...
TL;DR: Verjetno ne pomaga, ampak jemljite ga vseeno, ker je poceni in bolj koristen kot skodljiv.

Medicinske raziskave so polne konfliktnih rezultatov in slabe ponovljivosti, tudi ce jih izvedejo prav (kar ni cisto enostavno).

Medicinske raziskave plačujejo tisti, ki razvijajo draga cepiva - seveda ne bodo naredili spodobne raziskave za poceni konkurenco tipa HCQ in Vitamina D, pa Ivermectina. Ko The Lancet objavi fake študijo in ga vsi kritizirajo rabi tudi 10 dni, da jo umakne, čeprav je bilo vidno iz aviona, da smrdi. Tukaj je toliko denarja vmes ... Never let a good crysis go to waste.

6151 ::

c3p0 je izjavil:

Torej se ne da naredit HIVu podobnega virusa, da telo razvije protitelesa že prej in v primeru vdora pravega HIV virusa takoj sproži obrambo, še preden se le-ta potuhne? Je kak članek na to temo?


Ne, imunski sistem proti HIV namreč ne naredi nobenega odziva. na srečo imamo na voljo zelo učinkovita zdravila.
3600 | 32GB | 6800 | 1+3TB

jest10 ::

6151 je izjavil:

c3p0 je izjavil:

Torej se ne da naredit HIVu podobnega virusa, da telo razvije protitelesa že prej in v primeru vdora pravega HIV virusa takoj sproži obrambo, še preden se le-ta potuhne? Je kak članek na to temo?


Ne, imunski sistem proti HIV namreč ne naredi nobenega odziva. na srečo imamo na voljo zelo učinkovita zdravila.


Zelo narobe.
Imunski sistem naredi dober odziv proti HIV.
Problem so hitre mutacije virusa, zato ga imunski sistem ni sposoben odstraniti. Boj poteka več let, dokler imunski sistem na koncu ne podleže.

antonija ::

carota je izjavil:

Medtem pa pomoč, ki je široko dostopna, a prepoceni, da bi jo resno jemali:
The Sun - VITAMIN D reduces Covid deaths by 60%, a study has found, sparking calls for the therapy to be rolled out across UK hospitals.
Dej si duska! Al pa pejd ven na sonce, kar ti bolj ustreza.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

zmaugy ::

6151 je izjavil:

c3p0 je izjavil:

Torej se ne da naredit HIVu podobnega virusa, da telo razvije protitelesa že prej in v primeru vdora pravega HIV virusa takoj sproži obrambo, še preden se le-ta potuhne? Je kak članek na to temo?


Ne, imunski sistem proti HIV namreč ne naredi nobenega odziva. na srečo imamo na voljo zelo učinkovita zdravila.

Seveda ga naredi, tudi testirajo te na imunski odziv. Problem je, ker so primarni cilj hiv-a T-limfociti, ki naj bi se borili proti okužbam. Pa (po spominu) okužene celice se zamaskirajo, da jih imunski sistem ne prepozna kot takšne, da bi jih uničil.
Drugače je pa bila že pred veliko leti razvita genska terapija za Hiv, žal je podjetje, ki je imelo zelo obetavne rezultate, izginilo z radarja. Biznis antiretrovirusnih zdravil, ki jih je treba jemati celo življenje, je zelo donosen...
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.

zmaugy ::

...in dolgoročno stabilen. Nekaj takšnega kot naročniški modeli za vse, za kar se zadnje čase pojavlja. Samo da je naročnina precej višja. In nihče ne odjavi te "naročnine"...
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: zmaugy ()

c3p0 ::

> Drugače je pa bila že pred veliko leti razvita genska terapija za Hiv, žal je podjetje, ki je imelo zelo obetavne rezultate, izginilo z radarja. Biznis antiretrovirusnih zdravil, ki jih je treba jemati celo življenje, je zelo donosen...

zmaugy pa ne da si preskočil v conspiracyland?

zmaugy ::

Ne. Tukaj se mi zdi to veliko bolj verjetno.
Biseri...
PS: MENSA klub ST, obvoz. ŠIC! Ne zanimajo me vaše neštetokrat reciklirane
neumnosti.

6151 ::

S svojim postom sem se malo narobe izrazil, nameraval sem napisati efektivnega odziva, torej takšnega ki bi popolnoma uničil virus HIV. Naš imunski sistem pač ni prilagojen tako hitrim mutacijam in zato tudi, če bi bilo možno, s podobnimi virusi ne bi mogli narediti kaj dosti. Genska terapija je ena izmed možnih rešitev, ampak mislim da cepiva proti HIV nebomo videli nikoli.
3600 | 32GB | 6800 | 1+3TB


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Podrobno o sestavi cepiva proti covidu-19 (strani: 1 2 3 49 10 11 12 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
58936892 (3461) Ben Dover
»

Velika Britanija prva odobrila oxfordsko vektorsko cepivo proti covidu-19 (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
1129001 (4547) BlaY0
»

Covid-19: Pfizer v ZDA zaprosil za izredno registracijo cepiva, EU naročila 300 milij (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
16310209 (4890) sbawe64

Več podobnih tem