Slo-Tech - Ta teden je ameriški predsednik podpisal novi zakon o državni podpori pri proizvodnji polprevodnikov (CHIPS and Science Act), s čimer je julija sprejeti zakon začel veljati. Zakon prinaša 250 milijard dolarjev različnih vzpodbud za tehnološke velikane, s čimer si želijo ZDA zagotoviti neodvisnost od azijskih proizvajalcev čipov in okrepiti prvo mesto v razvoju. Zakon je kompromis, ki je nastal po dveh letih pogajanj v kongresu in ima podporo obeh strank.

Trenutno se velika večina čipov in drugih elektronskih komponent proizvede v Aziji, kar želi ameriška administracija z novimi finančnimi vzpodbudami spremeniti. V ZDA se je še v 90. letih proizvedlo 37 odstotkov vseh čipov, sedaj pa je ta delež upadel na 12 odstotkov. Proizvodnja se je selila zaradi cene, sedaj pa ZDA (in niti Evropa) preprosto nimajo niti kapacitet, da bi bistveno povečale proizvodnjo. Zakon zato predvideva več deset milijard nepovratnih sredstev za postavitve novih proizvodnih obratov.

V prvem svežnju je na...

Axios - Oba domova ameriškega kongresa sta naposled sprejela zakon CHIPS and Science Act, ki je namenjen okrepitvi tamkajšnje industrije čipov in tej med drugim neposredno dodeljuje dobrih 52 milijard dolarjev.

Pandemija covida-19 je močno izpostavila ranljivost dobavnih verig in slabosti odlaganja proivodnje strateško pomembnih dobrin na tuje. V našem primeru to v prvi vrsti pomeni pomanjkanje polprevodniških čipov, ki pa ni zadelo zgolj tistih, ki iščejo procesorje ali grafične kartice, temveč tudi kupce avtomobilov in mnogih drugih naprav, ki danes dostikrat vsebujejo čipe, tudi če se tega sploh ne zavedamo. V ZDA in Evropi smo nenadoma ugotovili, da sta nas Tajvan in Južna Koreja v proizvodnji polprevodnikov že pred časom prehitela, zato niso zgolj velika podjetja tista, ki vlagajo v nove kapacitete na Stari celini in čez Lužo, temveč to počno tudi države. V EU smo februarja pognali oblikovanje uredbe EU Chips Act, ki naj bi industriji pomagala z več kot 40 milijardami evrov. V ZDA pa...

Slo-Tech - Tudi v Beli hiši se strinjajo z napovedmi, ki jih poslušamo že več kot leto dni. Ministrica za trgovino Gina Raimondo je danes dejala, da pomanjkanja čipov še ne bo kmalu konec. Predstavila je poročilo CRS o stanju na trgu polprevodnikov, ki ga je pripravilo ministrstvo. V njem je moč prebrati, da obstaja veliko neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po čipih, ki ne kaže znakov jenjanja. Povpraševanje je trenutno 17 odstotkov višje kot leta 2019, ponudba pač ne.

V raziskavi so prečesali podatke več kot 150 podjetij v dobavnih verigah v proizvodnji čipov. Podjetje ne vidijo možnosti, da bi se situacija normalizirala v naslednjih šestih mesecih. V poročilu ugotavljajo, da ima ameriška vlada sorazmerno malo vzvodov za reševanje situacije, ki je še posebej kritična pri proizvodnji vozil, medicinske opreme in telekomunikacijske infrastrukture. Prav tako je pomanjkanje čipov in s tem povezano draženje izdelkov eden pomembnih dejavnikov, ki prispeva k visoki inflaciji. Ta je v ZDA...

AnandTech - Intel je napovedal izgradnjo dveh novih tovarn za proizvodnjo čipov, ki bosta začeli obratovati leta 2025. Postavili jih bodo na novi lokaciji v zvezni državi Ohio, kar bo prva nova lokacija za Intel v zadnjih 40 letih. Že lani je Intel napovedal tudi postavitev dveh novih tovarn na svoji lokaciji v Arizoni.

V Ohiu je na 400 hektarjih velikem zemljišču prostora za skupno osem tovarn. Izgradnja prvih dveh, ki se bo začela letos, bo stala 20 milijard dolarjev. V njih bodo proizvajali tako čipe za lastne potrebe kot tudi za stranke Intel Foundry Services. Tako velik obrat bo po eni strani potreboval tudi ustrezno izobražene zaposlene, zaradi česar je Intel napovedal 100 milijonov dolarjev vložka v izobraževalni sektor, po drugi strani pa bo ustvaril veliko dela za podizvajalce in dobavitelje. Intel ni razkril, po katerem postopku bo tekla proizvodnja v novih tovarnah. Dejali so le, da po najnovejšem, torej lahko pričakujemo Intel 18A (to je štiri generacije naprej od trenutno...

Slo-Tech - Saga o ZTE se spreminja v telenovelo in je dosegla nov preobrat, saj je ameriški senat zavrnil dogovor, ki ga je sprejel Trump in ki bi podjetje rešil. Ameriški Senat je prepričljivo s 85 glasovi za in 10 proti potrdil ponovno uvedbo sankcij zoper kitajsko podjetje ZTE - sankcije so zapakirali v zakon National Defense Authorization Act - ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov in komponent ZTE-ju. Ta je življenjsko odvisen od njih in bo v primeru prepovedi bržkone zaprl vrata.

Spomnimo, da je pred mesecem dni ZTE doletela tako huda sankcija, ker so v ZDA ocenili, da podjetje krši ameriške gospodarske sankcije zoper Iran in Severno Korejo. ZTE naj bi svoje izdelke, ki vsebujejo tudi ameriške komponente,...

PC Pro - Britanski boj z mlini na veter, tj. spletni pirati, se nadaljuje. Kot smo že pisali, je tamkajšnje sodišče minuli mesec na podlagi izostanka dovolilo tudi blokadi zoper spletni strani EZTV in First Row Sports. Prva gosti dobro zaseedane torrente tv serij, druga pa povezave do neavtoriziranih internetnih posnetkov športnih dogodkov. Tukaj bo govora o slednji, ki je šla v nos britanski prvi nogometni ligi (Football Association Premier League Limited), ker so pač zažirali v njihovo sposobnost drage prodaje ekskluzivnih tv in internih pravic (to so ogromne številke). Ko je liga dobila pravico blokade spletne strani, je bilo na njej, da ISP-jem priskrbi ustrezne domene in IP naslove, ki jih bo treba blokirati. Seveda so bili malce površni, tako da so pomotoma...

Linux Today - Po tem, ko se je šel EFF (Electronic Frontier Fundation) pogovorit z Adobe-om, je le ta odstopil od tožbe proti ruskemu programerju Dmitriju Sklyarovem. Dimitrij je glavni programer v podjetju, ki je izdalo program, ki omogoča branje Adobovih eKnjig brez dodatnih omejitev. S programom si lahko uporabniki ustvarjajo varnostne kopije, uporabljajo knjige na več računalnikih ali pa počnejo 'nelegalne' stvari.
FBI je aretiral Dimitrija, ko je prišel v ZDA na hekersko konvencijo DEF CON kjer bi moral imeti predavanje. Preganjajo ga po zakonu DMCA (Digital Millenium Copyright Act), ki prepoveduje, da bi sploh smel govoriti o varnostnih luknjah v različnih 'zaščitnih' shemah in prepoveduje izdelovanje orodij, ki bi omogočala odstranitev zaščit. Zakon je zelo restriktiven in večina ljudi meni, da je služi predvsem korporacijam, da lahko omejujejo pravice navadnih ljudi (zanj sta lobirala predvsem Holywood in glasbena industrija).
Na zadevo se je odzval tudi Alan Cox, ki je zaradi tega...