Slo-Tech - Za izvajanje akta o digitalni storitvah (DSA), ki v EU že velja za vse spletne platforme, je v Sloveniji pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS). Kot organ za izvajanje bo njena odgovornost tudi nadzor nad slovenskimi ponudniki posredniških storitev, kamor sodijo ponudniki internetnega dostopa, registri oziroma registrarji spletnih domen, storitve v oblakih ter spletne platforme (družbena omrežja in spletne tržnice). Agencija bo v skladu z DSA podeljevala status zaupanja vrednih prijaviteljev organizacijam, ki bodo s tem postale kvalificirani prijavitelji nezakonitih vsebin na spletu. To delovanje je lahko tudi subvencionirano.

Agencija bo imela tudi pristojnost ukrepati, če bo zaznala kršitve in jih med nadzorom dokazala. Pritožbe zoper tuje ponudnike pa bo posredovala koordinatorju države, kjer ima ponudnik sedež oziroma je registriran. Poleg nadzorne funkcije bo AKOS tudi ozaveščala javnost o pravicah in dolžnostih ter koordinirala aktivnosti na državni...

Evropska komisija - Evropski akt o digitalnih storitvah (DSA) je včeraj začel veljati za vse spletne platforme v EU, ne le za velikane. Primera sta eBay in Onlyfans, ki doslej nista bila zavezanca po DSA, sedaj pa sta postala. DSA pokriva spletne platforme, tržnice in druge posrednike, ki končnim uporabnikom omogočajo dostop do vsebin, storitev ali izdelkov. Izjeme so le male platforme, ki imajo manj kot 50 zaposlenih in manj kot 10 milijonov evrov letnih prihodkov.

Po DSA morajo spletišča uvesti vrsto ukrepov. Sem sodijo sistemi, da lahko uporabniki prijavijo prikaz nezakonitih vsebin, izdelkov in storitev. Potrebna je posebna zaščita mladoletnih. Pri oglaševanju se zahteva več preglednosti, prepovedano pa je oglaševanje na podlagi varovanih osebnih podatkov, denimo verskega prepričanja. Uporabniki, katerih vsebine bodo prizadete zaradi moderacije, bodo morali dobiti pojasnilo in možnost pritožbe. Vsaj enkrat letno bodo izdajali tudi poročila o spoštovanju DSA in moderiranju vsebin. Medtem ko bo

Slo-Tech - Danes se je začel uporabljati evropski akt o digitalnih storitvah (DSA), ki med drugim postavlja strožje pogoje obratovanja za 19 velikih spletišč. Formalno so razdeljeni v zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo velike spletne iskalnike (VLOSE). Na tem seznamu je več spletišč podjetja Alphabet (Google) in tudi dve Metini (Facebook in Instagram).

DSA platformam nalaga obveze glede varovanja uporabnikov pred nezakonitimi vsebinami, dezinformacijami in drugimi tveganimi vsebinami. Za velika spletišča pa so pogoji še strožji, denimo uporabniki imajo možnost enostavne odjave od ciljanega oglaševanja, mladoletnim pa ga sploh ne bodo smeli več nuditi. Danes je bil tudi rok za oddajo ocene tveganja, ki jo bodo morala spletišča pripravljati in oddajati periodično. Platforme bodo morale poskrbeti tudi za moderiranje in omogočiti prijavo vsebin. Spletna mesta so se že pripravila na novosti. Facebook tako že nekaj tednov sprašuje uporabnike, ali želijo ciljano oglaševanje ali ne. Tudi...

Slo-Tech - Amazon meni, da niso zelo velika spletna platforma (VLOP), kot jo definira akt o digitalnih storitvah (DSA) Evropske unije. Aprila letos je Evropska komisija izdala seznam 19 spletišč, ki se po DSA štejejo kot zelo velike spletne platforme ali iskalniki, med katerimi je tudi Amazon. Zanje veljajo posebna pravila in omejitve, s čimer se ščitijo evropski potrošniki in konkurenca. A Amazon se s tako uvrstitvijo ne strinja.

Zapisali so, da se strinjajo z namenom DSA in da se zavzemajo za zaščito potrošnikov pred nezakonitimi izdelki in vsebinami, a da niso zelo velika spletna platforma. Amazon trdi, da je smisel DSA odpravljanje sistemskih tveganj, ki nastanejo na platformah, ki večino svojih prihodkov ustvarijo z oglaševanjem in katerih glavna poslovna dejavnost je distribucija vsebin. Amazon pa je trgovec, vztrajajo, ki večino prihodkov ustvari iz prodaje izdelkov. Dodajo, da niso niti največji trgovec v EU, zato je njihova vključitev na seznam diskriminatorna in nepravična.

Zato...

Slo-Tech - Minuli teden je Evropski parlament na plenarni seji potrdil besedilo nove uredbe o baterijah in odpadnih baterijah, ki ga je bil Parlament v pogajanjih uskladil s Svetom. S tem se sprejetju bliža predlog, ki ga je Komisija prvikrat predstavila decembra 2020, s katerim želijo okrepiti zelene ukrepe na področju baterij. Ti vključujejo tako recikliranje kot tudi trajnostni dizajn izdelkov, kjer bo možno baterije enostavno zamenjati.

Med drugim spremenjena uredba predvideva, da morajo biti baterije v napravah enostavno zamenljive, ne le na servisu, temveč morajo imeti to možnost tudi uporabniki. V besedilu piše, da se za to ne smejo potrebovali specialna orodja, toplotni posegi ali topila. Kaj točno so specialna orodja, kaj pa so komercialno dostopna, ni opredeljeno. Električna vozila, baterije za lahka vozila (LMT), denimo električne skuterje in kolesa, in industrije baterije s kapaciteto nad 2 kWh bodo potrebovali posebne oznake in deklaracijo o ogljičnem odtisu. Te baterije bodo za...

Evropska komisija - Lani sprejeta uredba o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) prinaša vrsto varovalk in zaščit za uporabnike spletnih storitev, ki so še posebej stroge za velike platforme in ponudnike. Čeprav smo lahko slutili, kdo bo to, je Evropska komisija sedaj izdala seznam 19 spletišč, ki so zelo velike spletne platforme (VLOP) in zelo veliki spletni iskalniki (VLOSE). Povejmo, da gre za spletišča, ki imajo lahko tudi istega lastnika. Tak primer je Google, ki ima na seznamu kar pet spletnih mest, in Meta, ki ima dve.

Med iskalniki sta po pričakovanjih na seznamu Google in Bing. Spletne platforme pa so Alibaba AliExpress, Amazon Store, Apple AppStore, Booking.com, Facebook, Google Play, Google Maps, Google Shopping, Instagram, LinkedIn, Pinterest, Snapchat, TikTok, Twitter, Wikipedia, YouTube in Zalando. Na seznam so se uvrstile, če imajo več kot 45 milijonov obiskovalcev mesečno. Sedaj bodo zanje veljali strožji pogoji, izpolnjevati pa jih bodo morala...

Evropska komisija - Evropski parlament je včeraj z veliko večino sprejel uredbo o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah oziroma DSA) in uredbo o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih oziroma DMA). Za DSA je glasovalo 539 poslancev, proti pa jih je bilo 54, vzdržalo se jih je 30. Za DMA jih je glasovalo celo 588, proti jih je bilo 11, vzdržanih pa 31. Vsi slovenski poslanci so glasovali za. Evropska komisija, ki je akta predlagala pred dvema letoma, je že izrazila zadovoljstvo nad razpletom.

Sprejem DSA in DMA ni presenečenje, saj sta po dvoletnih pogajanjih Evropski parlament in Svet marca (DMA) in aprila (DSA) potrdila končno obliko besedila. To je za bruseljske razmere izjemno hitro, kar priča o pomembnosti ureditve te materije. Formalno ju mora potrditi še Svet, nato pa bosta objavljena v uradnem listu. Ko bosta DSA in DMA začela veljati jeseni, bo naslednji velik izziv nadzor.

Komisar za notranji trg Thierry Breton je v objavi na...

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta konec minulega tedna končala pogajanja o končni obliki besedila prihajajočega akta o digitalnih storitvah (DSA), ki ga je parlament dorekel že januarja. Evropska komisija, ki je osnutek DSA in sestrskega akta DMA (akt o digitalnih trgih) predstavila decembra 2020, je izrazila zadovoljstvo. DSA postavlja nove standarde glede urejanja odgovornosti digitalnih platform pri nezakonitih in škodljivih vsebinah ter zaščite pravic uporabnikov. Usklajeni osnutek morata sprejeti še Svet, ki bo to storil na nivoju odbora stalnih predstavnikov (COREPER), in Parlament na plenarni seji.

Uredba DSA bo po sprejetju avtomatično veljavna v vseh državah članicah. Urejala bo vse spletne posrednike, ki nudijo storitve v EU, a bodo pravila za največje strožja kot za manjše. Za zelo velike spletne platforme štejejo ponudniki, ki imajo več kot 45 milijonov aktivnih uporabnikov v EU na mesec. Sem sodijo tudi iskalniki. Manjši ponudniki bodo izvzeti iz nekaterih obveznosti, da...

Slo-Tech - Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v četrtek potrdil osnutek Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah, digital services act), ki ga je Evropska komisija pripravila pred dobrim letom dni. Uredba je del digitalnega paketa, s katerim želi EU omejiti moč tehnoloških velikanov in zagotoviti več izbire za končne uporabnike ter konkurenčno in varno okolje. Poslanci so osnutek sprejeli z veliko večino, saj jih je za glasovalo 530, proti pa 78. Vzdržanih jih je bilo 80.

Parlament je osnutek, ki ga je predlagala Komisija, pred sprejemom z amandmaji nekoliko spremenil. DSA bo zagotovil, da bodo za vse ponudnike storitev na internetu, ki jih ponujajo tudi v EU, veljali enakovredni pogoji. Kdor dosega več kot 10 odstotkov prebivalcev (45 milijonov), pa bo še bolj pod drobnogledom. Za majhne platforme bodo veljale nekatere izjeme. Odstranjevanje nezakonitih vsebin, nadzor oglasov in podobno bodo odgovornost ponudnika platforme. Spletne...

Reuters - Urad Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) je v svojem mnenju podprl osnutka obeh novih uredb, popularno imenovanih DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act). Ob tem pa celo svetoval, da unija vzpostavi še dodatne varnostne mehanizme, ki bi uporabnikom v bodoče zagotavljali še več zasebnosti. Slednje bi lahko pomenilo zeleno luč poslancem, da tekom zakonodajnega postopka še dodatno zaostrijo posamezne načrtovane varovalke.

Urad, ki ga vodi Wojciech Wiewiórowski, je glede DMA zapisal, da gre za predpis, ki bo zagotavljal pošten in odprt digitalni trg ter prav tako upravljanje uporabniških podatkov. Spletna podjetja pa bi morala najti preprost in dostopen način, s katerim bi uporabniki lahko izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako bi morali biti na voljo preizkusi, ki bi v praksi pokazali dejansko anonimnost takih podatkov. Ko gre za DSA, pa EDPS precej ostro meni, da bi moralo biti profiliranje uporabnikov...

Slo-Tech - Evropska komisija je danes razkrila predloga novih aktov DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act), ki prinašata največje spremembe na področju digitalnih platform, trgovine in konkurenčnosti v zadnjih 20 letih. Evropska komisarja Margrethe Vestager in Thierry Breton, ki sta vodila pripravo nove zakonodaje, sta ob tem dejala, da poslovni in politični interesi peščice podjetij ne smejo določati naše prihodnosti. Ker večina platform, ki so danes dominantne, ob predstavitvi trenutno veljavnih predpisov leta 2000 sploh še ni obstajala, je posodobitev nujna. Zagotoviti je treba, da imamo orodja, ki zagotavljajo spoštovanje pravil in načel povsod, sta še dodala.

Ni skrivnost, da je zakonodaja usmerjena zlasti proti brzdanju Googla, Appla, Amazona in Facebooka, ki so vsi ameriška podjetja. To do neke mere oži nabor orodij, ki jih ima EU na voljo, ne pa bistveno. Evropska komisija ta podjetja označuje kot vratarje interneta, saj postavljajo pravila igre tako za svoje...

Slo-Tech - Kot vemo, naša vlada zavoljo grožnje Evropske komisije z 13 tisoč evri dnevne kazni hiti z vnosom ti. Cookie direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Vemo tudi, da je (že večkrat!) želela vso to nujo, ihto in naglico izkoristiti še vnos številnih drugih določil, npr. sistemskega backdoora do retencijske baze za policijo, Sovo in morda še za nekatere zainteresirane upravne organe. Vseh sprememb je pravzaprav toliko, da je zakonodajno-pravna služba parlamenta odločila, da bo namesto preproste novele (ZEKom-D torej) potrebno napisati kar sveži zakon (ZEKom-1).

Zanimivo, niso pa vse predlagane spremembe slabe. Predlog ZEKom-1, ki se pravkar prebija skozi glasovanje na matičnem delovnem telesu (druga faza rednega...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...