Wired News - O prepletenosti mednarodnih dobavnih verig, ki jih je domala nemogoče kirurško ločiti, pričajo kitajski mikrokrmilniki za šifriranje, ki jih najdemo v diskih, ki jih kupujejo tudi NASA, NATO in zahodne vojske. Wired je šel po sledeh Hualana, ki je že od leta 2021 na seznamu podjetij, ki jim ameriška podjetja ne smejo izvažati (Entity List).

Formalno je seznam sicer izvozna prepoved, torej seznam podjetij, ki jim ni dovoljeno prodajati ameriških izdelkov, ker aktivno podpirajo razvoj kitajske vojske. V praksi pa seznam velja tudi v obratni smeri, in sicer predstavlja podjetja, katerih izdelkom ne moremo zaupati. Hualan ima hčerinsko podjetje Initio, ki je na tem seznamu ni. Initio proizvaja mikrokrmilnike, ki jih uporabljali proizvajalci diskov in drugih pomnilniških naprav, ki podpirajo strojno šifriranje podatkov. Njihove čipe so na primer uporabljali tudi Lenovo, Western Digital, Verbatim, Zalman, iStorage, SecureDrive in Poway. Podjetje iStorage ima med svojimi strankami tudi...

Slo-Tech - Mimo so časi, ko je bil Intel nesporen vladar, AMD pa zaokrožitvena napaka na trgu procesorjev. V zadnjih letih ni zgolj AMD pripravil procesorjev, ki so mu vztrajno najedali tržni delež, temveč ga je po desni prehitela Nvidia, ki je postala največje ameriške podjetje na področju čipov in polprevodnikov. Intelu pa nič ne gre, kot si želijo, zamude in zapleti pa se vrstijo po tekočem traku.

Intelov izvršni direktor Pat Gelsinger, ki je na čelu podjetja dve leti, težave priznava. Dejal je, da se v črni luknji niso znašli, ker bi vse potekalo idealno. Imeli so težave z vodstvom, kadri, metodami dela in podobno. Dodal je, da je ključna napaka neuspel prehod v novo dobo dizajna in proizvodnje čipov, ki sta postala ločeni opravili. Medtem ko je Intel uspel kot podjetje, ki je počelo oboje, se je svet vmes spremenil, Intel pa se ni. In sedaj ima Gelsinger načrt.

Intel bo zgradil še več tovarn. Načrtujejo ogromna, več sto milijard dolarjev vredna vlaganja v nove tovarne, kjer bodo...

Slo-Tech - Intel je v prvi polovici tega leta načrtoval začetek gradnje nove tovarne v Magdeburgu, kjer bi od leta 2027 proizvajali čipe. V izgradnjo tovarne bi vložili 17 milijard evrov, še 6,8 milijarde evrov pa bi primaknila država. Od tega je bilo 2,7 milijarde evrov namenjeno neposredno za Intel že v letu 2022, preostanek pa bi v letih 2023 in 2024 predstavljale tudi olajšave. A projekt se zamika, ker Intel od države ne dobi zagotovil, da bo subvencija res izplačana.

Da se zapleta, je Intel prvikrat javno sporočil sredi minulega meseca, ko je citiral spremenjeno dogajanje na trgu in slabše gospodarske napovedi. Zaradi otežene gospodarske situacije se Intel ni več želel zavezati, kdaj se bo gradnja res pričela. Intel je sicer obljubljal 3000 delovnih mest, ko bi tovarna po letu 2027 mesečno proizvajala 40.000 silicijevih rezin v 1,8-nanometrski litografiji (torej v EUV). To tudi pojasni visoke cene, saj en sam stroj za fotojedkanje pri tej valovni dolžini stane 400 milijonov evrov.

The Wall Street Journal - Dve leti so sestavljavci in prodajalci praktično vseh elektronskih naprav žalostno ugotavljali, da je čipov premalo in da se dobavni roki podaljšujejo prek razumnih meja. Položaj se je po dveh letih sorazmerno hitro spremenil, saj so naraščanje obrestnih mer, grozeča recesija, padanje tečajev delnic in spremenjena pričakovanja potrošnikov povzročili kopičenje neprodanih čipov. Proizvajalci številnih izdelkov že ugotavljajo, da imajo čipov več, kot bi si želeli.

Za končne uporabnike je to videti kot dobra novica, saj se bodo dobavni roki skrajšali, cene pa znižale. Za proizvajalce čipov pa to pomeni težje razmere in tudi odpuščanja, ker povpraševanje usiha. Micron Technology je že napovedal, da bodo odpustili približno desetino zaposlenih, ker so zaloge previsoke, obeti pa slabi. Zaloge povprečne vrednosti iz preteklosti presegajo tudi za 40 dni. Prodaja računalnikov se je ustavila, ugotavljata HP in Dell, ki sta med epidemijo prodala hitro in praktično vse, sedaj pa so potrošniki...

Slo-Tech - Ta teden je ameriški predsednik podpisal novi zakon o državni podpori pri proizvodnji polprevodnikov (CHIPS and Science Act), s čimer je julija sprejeti zakon začel veljati. Zakon prinaša 250 milijard dolarjev različnih vzpodbud za tehnološke velikane, s čimer si želijo ZDA zagotoviti neodvisnost od azijskih proizvajalcev čipov in okrepiti prvo mesto v razvoju. Zakon je kompromis, ki je nastal po dveh letih pogajanj v kongresu in ima podporo obeh strank.

Trenutno se velika večina čipov in drugih elektronskih komponent proizvede v Aziji, kar želi ameriška administracija z novimi finančnimi vzpodbudami spremeniti. V ZDA se je še v 90. letih proizvedlo 37 odstotkov vseh čipov, sedaj pa je ta delež upadel na 12 odstotkov. Proizvodnja se je selila zaradi cene, sedaj pa ZDA (in niti Evropa) preprosto nimajo niti kapacitet, da bi bistveno povečale proizvodnjo. Zakon zato predvideva več deset milijard nepovratnih sredstev za postavitve novih proizvodnih obratov.

V prvem svežnju je na...

Axios - Oba domova ameriškega kongresa sta naposled sprejela zakon CHIPS and Science Act, ki je namenjen okrepitvi tamkajšnje industrije čipov in tej med drugim neposredno dodeljuje dobrih 52 milijard dolarjev.

Pandemija covida-19 je močno izpostavila ranljivost dobavnih verig in slabosti odlaganja proivodnje strateško pomembnih dobrin na tuje. V našem primeru to v prvi vrsti pomeni pomanjkanje polprevodniških čipov, ki pa ni zadelo zgolj tistih, ki iščejo procesorje ali grafične kartice, temveč tudi kupce avtomobilov in mnogih drugih naprav, ki danes dostikrat vsebujejo čipe, tudi če se tega sploh ne zavedamo. V ZDA in Evropi smo nenadoma ugotovili, da sta nas Tajvan in Južna Koreja v proizvodnji polprevodnikov že pred časom prehitela, zato niso zgolj velika podjetja tista, ki vlagajo v nove kapacitete na Stari celini in čez Lužo, temveč to počno tudi države. V EU smo februarja pognali oblikovanje uredbe EU Chips Act, ki naj bi industriji pomagala z več kot 40 milijardami evrov. V ZDA pa...

Intel - Intel je sporočil, da bo v Nemčiji zgradil novi tovarni za proizvodnjo čipov. Dobrih 17 milijard evrov vredna investicija bo stala v Magdeburgu in predstavlja le del večjega investicijskega paketa v Evropi. V Franciji bodo gradili razvojno-raziskovalno središče, posamezne obrate pa bodo postavili ali obnovili tudi v Italiji, Španiji, na Irskem in Poljskem. Z investicijami želi Intel zmanjšati odvisnost od azijskih držav, kjer se proizvaja več kot 80 odstotkov čipov.

Tovarni bodo v Nemčiji začeli graditi prihodnje leto, končana pa naj bi bila do leta 2027. Služila bo tako proizvodnji za Intel kakor tudi Intel Foundry Services, ki storitve nudi drugim podjetjem. Na Irskem bodo razširili obstoječo tovarno v Leixlipu, v kar bodo vložili 11 milijard evrov. V Franciji želijo v kraju Plateau de Saclay postaviti raziskovalni center s 1000 zaposlenimi, v španski Barceloni pa nov superračunalnik. V Gdansku na Poljskem Intel že ima raziskovalni center, ki pa ga bo razširil. Odzivi na...

Slo-Tech - Zaradi pomanjkanja čipov številni segmenti industrij že več mesecev ječijo, po začetku spopadov v Ukrajini pa se utegne situacija še zaostriti. Ukrajina in Rusija sta vodilni dobaviteljici neona in paladija, ki se uporabljata pri proizvodnji polprevodniških čipov. V Beli hiši so že v začetku meseca posvarili pred možnimi prekinitvami dobavnih verig, če bi izbruhnila vojna. Za zdaj težav še ni, a se lahko to hitro spremeni.

ZDA praktično ves neon uvozijo iz Ukrajine in Rusije. Dobava iz prve bi se lahko ustavila zaradi vojne in zapiranja tovarn, Rusija pa bi lahko v odgovoru na sankcije omejila izvoz. Neon nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji jekla, tehnični neon pa potem Rusija izvaža v Ukrajino, kjer ga prečistijo za uporabo v polprevodniški industriji. Ko je Rusija leta 2014 anektirala Krim, je cena neona poskočila za 600 odstotkov. Neon je potreben v laserjih (ArF), ki se uporabljajo pri proizvodnji čipov.

Druga težava je paladij, kjer sta glavni proizvajalki Rusija in...

Slo-Tech - Tudi v Beli hiši se strinjajo z napovedmi, ki jih poslušamo že več kot leto dni. Ministrica za trgovino Gina Raimondo je danes dejala, da pomanjkanja čipov še ne bo kmalu konec. Predstavila je poročilo CRS o stanju na trgu polprevodnikov, ki ga je pripravilo ministrstvo. V njem je moč prebrati, da obstaja veliko neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem po čipih, ki ne kaže znakov jenjanja. Povpraševanje je trenutno 17 odstotkov višje kot leta 2019, ponudba pač ne.

V raziskavi so prečesali podatke več kot 150 podjetij v dobavnih verigah v proizvodnji čipov. Podjetje ne vidijo možnosti, da bi se situacija normalizirala v naslednjih šestih mesecih. V poročilu ugotavljajo, da ima ameriška vlada sorazmerno malo vzvodov za reševanje situacije, ki je še posebej kritična pri proizvodnji vozil, medicinske opreme in telekomunikacijske infrastrukture. Prav tako je pomanjkanje čipov in s tem povezano draženje izdelkov eden pomembnih dejavnikov, ki prispeva k visoki inflaciji. Ta je v ZDA...

BBC - Polprevodniki za avtomobile so ena izmed elektronskih komponent, ki jih je pandemično pomanjkanje - tudi zaradi slabih odločitev proizvajalcev avtomobilov, ki so ob začetku pandemije nespametno preklicevali naročila - najhuje prizadelo. Medtem ko bo pri računalnikih naposled laže dihati, si proizvajalci vozil še ne morejo oddahniti. Toyota je tako sporočila, da bo zaradi tega prihodnji mesec proizvodnjo vozil zmanjšala za 40 odstotkov. Namesto 900.000 jih bodo izdelali le 540.000, ker za več preprosto nimajo dovolj komponent. Toyota ni edini avtomobilski proizvajalec, ki ima hude težave z dobavo.

Volkswagen je proizvodnjo priškrnil že sredi leta in svari, da jo utegne še dodatno. Pričakujejo, da bo dobava čipov v tem četrtletju zelo spremenljiva in na tesnem. Podobno so proizvodnjo omejili General Motors, Ford, Nissan, Daimler, BMW in Renault. Novica torej ni, da kakšno podjetje (v tem primeru Toyota) krči proizvodnjo, temveč da mora to storiti celo Toyota, ki je imela doslej...

Slo-Tech - Pomanjkanje čipov, ki nas pesti že leto dni in bo po ocenah analitikov trajalo vsaj še do konca leta, utegnejo izkoristiti ponarejevalci. Doslej smo bili ponaredkov vajeni predvsem pri poceni USB-ključkih in podobni opremi, ki je po nerealno nizkih cenah prihajala iz neznanih tovarn. V zadnjem času so se pojavljali tudi ponarejeni iphoni, kindli in podobno.

V podjetju Gartner ocenjujejo, da se bo pomanjkanje čipov nadaljevalo še v letu 2022. Razlogi so mnogoteri, skupni imenovalec pa je rigidnost proizvodnje, ki je zaradi zelo visokih investicijskih stroškov ni možno ali smiselno na hitro povečevati. Ker so prvotnemu izpadu in odpovedim naročil sledila večja naročila, zaradi strahu pred pomanjkanjem pa vsi deležniki v dobavnih verigah naročujejo malo več od potreb, se presežna naročila kopičijo.

Pomanjkanje pa pomeni, da bodo kontrole manj stroge. V IDEA (Independent Distributors of Electronics Association) ocenjujejo, da se obeta val ponaredkov. Prodajajo se namreč čipi, za...

Bloomberg - Pomanjkanje čipov, zaradi katerega bodo celo odpadle vsakoletne pocenitve proizvodnega procesa, naj bi trajalo vsaj do konca leta, napovedujejo analitiki. Chris Richard iz Deloitta pojasnjuje, da umiritev razmer resda pričakujejo do konca leta, a leta 2008 ob finančni krizi je trajalo nekaj let, da se je sistem ponovno utekel. To pot so težave večplastne.

Na eni strani je povpraševanje močno poraslo zaradi več dela in zabavanja od doma, po drugi strani pa je epidemija najprej pretrgala distribucijske verige, kasneje pa so dodatne udarce prizadejali mraz v Teksasu, suša na Tajvanu in požari na Japonskem. Težave niso le v proizvodnji čipov, temveč tudi v dosegljivosti silicijevih rezin in substratov za pakiranje čipov.

Najbolj so se ušteli proizvajalci avtomobilov, ki so lani spomladi množično odpovedovali pogodbe, ko je proizvodnja avtomobilov padla, po stabilizaciji povpraševanja jeseni pa so želeli nazaj. Proizvajalci čipov so jih tedaj postavili na konec vrste, ker so vmes...

Bloomberg - Evropska unija ugotavlja, da je pri proizvodnji polprevodniških čipov skoraj popolnoma odvisna od ZDA in Azije, zato razmišlja o tovarni v Evropi. EU želi na domačih tleh imeti napreden proizvodni obrat, ki bi bil sposoben izdelovati čipe v manj kot 10-nanometrski tehnologiji. Da bi to uspelo, želijo pritegniti tudi globalne igralce, kot sta tajvanski TSMC in korejski Samsung.

Minuli mesec smo pisali, da na trgu čipov za avtomobile vlada hudo pomanjkanje, kar ni edini tovrstni primer. Čeprav bo konkretni primer slej ko prej rešen, se Evropa čedalje bolj zaveda problematične odvisnosti od tajvanskih, ameriških in drugih proizvajalcev. Zato si Evropska komisija pod taktirko komisarja za industrijo Thierryja Bretona prizadeva da gradnjo nove ali posodobitev kakšne že obstoječe tovarne v EU. Projekt je še v fazi planiranja, saj se EU še ni odločila, na kakšen način želi ta cilj doseči. So pa že lani dejali, da je dolgoročni cilj v EU proizvesti vsaj petino čipov in mikroprocesorjev...