Slo-Tech - Avtomobilski koncern Stellantis, ki je nastal z združitvijo PSA in Fiat Chryslerja ter prodaja vozila pod 14 znamkami, je včeraj najavil odpis 22 milijard evrov. Sami so to označili kot strateško spremembo strategije v smer več izbire, od električnih vozil prek hibridnih do bencinskih in dizelskih, a resnica je precej preprostejša. Stava na zelo hiter premik k električnim avtomobilom je bila preuranjena.

Večina stroškov je nastala zaradi ukinitve nekaterih električnih modelov ter obstoječih pogodbenih obveznosti do dobaviteljev, ki jih bo vseeno treba izpolniti. Direktor Antonio Filosa je okrcal svojega predhodnika Carlosa Tavaresa, ki da je slepo sledil strategiji prehoda na električna vozila. Pri tem velja poudariti, da Stellantis ni edini, saj imajo visoke stroške zaradi počasnejšega prehoda tudi drugi proizvajalci. Ford je odpisal 19,5 milijarde dolarjev, General Motors pa 7,6 milijarde dolarjev.

Delnice Stellantisa so po objavi izgubile četrtino vrednosti in so najnižje po...

Slo-Tech - Intel je v prvi polovici tega leta načrtoval začetek gradnje nove tovarne v Magdeburgu, kjer bi od leta 2027 proizvajali čipe. V izgradnjo tovarne bi vložili 17 milijard evrov, še 6,8 milijarde evrov pa bi primaknila država. Od tega je bilo 2,7 milijarde evrov namenjeno neposredno za Intel že v letu 2022, preostanek pa bi v letih 2023 in 2024 predstavljale tudi olajšave. A projekt se zamika, ker Intel od države ne dobi zagotovil, da bo subvencija res izplačana.

Da se zapleta, je Intel prvikrat javno sporočil sredi minulega meseca, ko je citiral spremenjeno dogajanje na trgu in slabše gospodarske napovedi. Zaradi otežene gospodarske situacije se Intel ni več želel zavezati, kdaj se bo gradnja res pričela. Intel je sicer obljubljal 3000 delovnih mest, ko bi tovarna po letu 2027 mesečno proizvajala 40.000 silicijevih rezin v 1,8-nanometrski litografiji (torej v EUV). To tudi pojasni visoke cene, saj en sam stroj za fotojedkanje pri tej valovni dolžini stane 400 milijonov evrov.

Intel - Intel je sporočil, da bo v Nemčiji zgradil novi tovarni za proizvodnjo čipov. Dobrih 17 milijard evrov vredna investicija bo stala v Magdeburgu in predstavlja le del večjega investicijskega paketa v Evropi. V Franciji bodo gradili razvojno-raziskovalno središče, posamezne obrate pa bodo postavili ali obnovili tudi v Italiji, Španiji, na Irskem in Poljskem. Z investicijami želi Intel zmanjšati odvisnost od azijskih držav, kjer se proizvaja več kot 80 odstotkov čipov.

Tovarni bodo v Nemčiji začeli graditi prihodnje leto, končana pa naj bi bila do leta 2027. Služila bo tako proizvodnji za Intel kakor tudi Intel Foundry Services, ki storitve nudi drugim podjetjem. Na Irskem bodo razširili obstoječo tovarno v Leixlipu, v kar bodo vložili 11 milijard evrov. V Franciji želijo v kraju Plateau de Saclay postaviti raziskovalni center s 1000 zaposlenimi, v španski Barceloni pa nov superračunalnik. V Gdansku na Poljskem Intel že ima raziskovalni center, ki pa ga bo razširil. Odzivi na...

Slo-Tech - Evropska komisija predlaga javne in zasebne investicije v višini 43 milijard evrov v zagotavljanje neodvisnosti Unije pri razvoju in proizvodnji polprevodniških čipov. Včeraj so predstavili osnutek uredbe, s katero se pripravlja skupni okvir za ukrepe, ki bodo okrepili evropski ekosistem na področju čipov. Z izboljšanjem digitalne suverenosti želijo zagotoviti varnost, odpornost in tehnološko vodstvo na področju polprevodniških tehnologij. Tematika je postala še posebej pomembna zaradi težav, ki jih svetovnemu in tudi evropskemu gospodarstvu povzroča hudo pomanjkanje čipov, ki v EU še zlasti pesti proizvajalce avtomobilov. Ta je proizvodnjo lani znižal kar za tretjino.

Nova zakonodaja (EU Chips Act) bo zagotovila 43 milijard evrov za zasebne in javne investicije. EU želi s tem doseči strateški cilj, ki predpostavlja 20-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji čipov do leta 2030. Predlog bodo sedaj pretresali Evropski parlament in države članice. Če bo uredba sprejeta, bo...

Ars Technica - Prihajajoča Teslina tovarna baterije v okolici Berlina ne bo dobila napovedane 1,1 milijarde evrov subvencij, ker zaradi zamud ne bodo izpolnili vseh pogojev. Nemška vlada je včeraj potrdila, da se Tesla ne poteguje več za obljubljeno subvencijo. Tovarno bodo še vedno zgradili, subvencije pa bodo sedaj namenjene drugim projektom.

Razlog so zamude. Teslin direktor Elon Musk je že večkrat izrazil nezadovoljstvo s hitrostjo postopkov v Nemčiji. Glede subvencij pa je dejal, da podjetje verjame, da je treba vse subvencije ukiniti, kar pa vključuje tudi subvencije za nafto in plin. Doslej je sicer Tesla prav rada izkoristila subvencije, kjer so jim bile na voljo.

V Nemčiji subvencije ne bodo dobili, ker bodo zaradi zamud baterije, ki jih bodo proizvajali v Nemčiji, pred tem že začeli proizvajati v kakšni drugi tovarni. S tem pa ne bodo izpolnili ključnega pogoja, zato so uradno umaknili prijavo. Teslo bo nova tovarna stala pet milijard evrov, so ocenili v nemški vladi.

Poleg tovarne...

Frankfurter Allgemeine Zeitung - Pred skoraj dvema letoma je Tesla izbrala okolico Berlina za gradnjo nove tovarne baterij, ki se kljub občasnim zastojem nadaljuje. Pri tem pa lahko računa na izdatno državo pomoč, o kateri se Nemčija še pogaja z Evropsko komisijo. Neuradno gre za 1,1 milijarde evrov, uradno pa bo številka znana konec leta.

Gre namreč za namenska sredstva, ki jih zagotavlja dvanajst evropskih držav v okviru panevropskega raziskovalnega in inovacijskega projekta za baterije (Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Slovaška, Španija in Švedska). Skupno je na voljo 2,9 milijarde dolarjev, s čimer želi EU proizvodnjo baterij za lokalne potrebe preseliti iz Azije na domača tla. Prvi konzorcij proizvajalec baterij je Evropska komisija potrdila leta 2019, Tesla pa predstavlja srce drugega konzorcija.

Končne številke bodo odvisne tudi od zavez in realizacije glede investicij zasebnega sektorja in ustvarjenih delovnih mest. Tesla govori o pet milijard evrov vredni...

The Verge - Pred dobrim letom dni sta Foxconnov izvršni direktor Terry Gou in republikanski guverner Wisconsina Scott Walker optimistično najavila, da bo Foxconn v Wisconsinu odprl prvo ameriško tovarno. V veliki tovarni (Gen 10.5) za proizvodnjo televizijskih zaslonov naj bi delo dobilo 13.000 ljudi, Foxconn pa bi investiral 10 milijard dolarjev. Toda z velikim pogojem - oblasti bodo Foxconnu podelile 3 milijarde dolarjev subvencije, kar pomeni 230.000 dolarjev na delovno mesto. Že tedaj so številni opozarjali, da tako visoka subvencija, največja za tuje podjetje v zgodovini ZDA, predstavlja slab posel. Po izračunih naj bi se davkoplačevalcem povrnila šele leta 2043.

Leto dni pozneje je projekt še...

Slo-Tech - Minuli mesec je tajvansko-kitajski gigant Foxconn sporočil, da bo odprl svojo prvo tovarno v ZDA. Največji svetovni proizvajalec elektronike, ki na Kitajskem zaposluje več kot milijon ljudi in ki proizvaja elektronske naprave za številna zahodna podjetja, tudi Apple, bo ameriško tovarno zaslonov za televizorje, monitorje, pametne telefone in tablice odprl v Wisconsinu. V njej naj bi bilo zaposlenih okrog 13000 ljudi, investicijo pa je še posebej toplo pozdravil ameriški predsednik Donald Trump, ki si je kot del političnega programa zadal vrnitev delovnih mest v ZDA. Foxconn bo v tovarno investiral 10 milijard dolarjev. Toda - investicija bo davkoplačevalce drago stala.

Foxconnu je zvezna država Wisconsin obljubila tri milijarde...

Reuters - Evropska komisija je danes pojasnila razloge, zakaj je junija začela preiskavo zoper Irsko zaradi suma davčnega popuščanja Applu, Starbucksu in Fiatu. Preliminarni rezultati preiskave kažejo, da dogovori irske vlade z Applom glede višine obdavčitve štejejo kot nedovoljena državna pomoč, zaradi česar Applu grozi večstomilijonska globa.

O Applovi davčni obravnavi smo že večkrat obširno pisali, pri čemer velja poudariti, da podobne trike in sheme uporabljajo tudi ostale multinacionalke. Ameriška podjetja prodajo na vseh tujih trgih izvajajo prek irske podružnice, ki ima na Irskem zelo ugodno davčno obravnavo. Poleg že tako nizkega davka na dobiček, ki tam znaša 12,5 odstotka, uspejo podjetja v pogajanjih z državo izposlovati še dodatno znižanje...

Wired News - Debeli dve leti nazaj je konzorcij, sestavljen iz Microsofta, Appla, RIM-a, Ericsson-a in Sony-ja, za 4.5 milijarde dolarjev odkupil sveženj 6000 patentov iz stečajne mase propadlega kanadskega telekomunikacijskega podjetja Nortel. Šlo je za izjemno vsoto, ki je tako visoko zrasla prav zaradi tekmovanja z Googlom; ta je sprva ponujal še vedno zelo spodobnih 900 milijonov; v svoji zadnji ponudbi, preden se jim je vse skupaj vendarle zdelo preveč, pa 4.4 milijarde, torej le malo manj od bogatega konzorcija.

Zdaj je, kot kaže, prišel čas, da se ta investicija povrne. Člani konzorcija patentov niso prevzeli nase osebno, ampak so jih pustili na ločeni firmi z imenom Rockstar Consortium in domeno ip-rockstar.com. Gre seveda...

BBC - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je prejšnji teden napovedala velike investicije, s katerimi želi Evropska komisija pospešiti gradnjo širokopasovnega internetnega omrežja na celini in s tem dolgoročno izboljšati konkurenčnost gospodarstva. Evropska komisija naj bi projektu subvencioniranja širokopasovnih povezav v letih 2014-2020 namenila 9,2 milijarde evrov, od česar naj bi bilo 6,4 milijarde evrov namenjenih neposredno vlaganjem v samo infrastrukturo, preostanek pa bo namenjen ustvarjenju enotnega evropskega trga za storitve, ki širokopasovne povezave uporabljajo - e-zdravstvo, internetna varnost, skupni boj proti otroški pornografiji, inteligentna energetska omrežja itd.

Do konca leta 2020 naj bi po...