Slo-Tech - Minuli mesec je tajvansko-kitajski gigant Foxconn sporočil, da bo odprl svojo prvo tovarno v ZDA. Največji svetovni proizvajalec elektronike, ki na Kitajskem zaposluje več kot milijon ljudi in ki proizvaja elektronske naprave za številna zahodna podjetja, tudi Apple, bo ameriško tovarno zaslonov za televizorje, monitorje, pametne telefone in tablice odprl v Wisconsinu. V njej naj bi bilo zaposlenih okrog 13000 ljudi, investicijo pa je še posebej toplo pozdravil ameriški predsednik Donald Trump, ki si je kot del političnega programa zadal vrnitev delovnih mest v ZDA. Foxconn bo v tovarno investiral 10 milijard dolarjev. Toda - investicija bo davkoplačevalce drago stala.
Foxconnu je zvezna država Wisconsin obljubila tri milijarde dolarjev davčnih popustov in neposrednih subvencij v zameno za odprtje tovarne, za kar se že pripravlja ustrezna zakonodaja. Neodvisni odbor za proračun pa je medtem izračunal, da bo finančni učinek posla na državno blagajno precej slab. Po najbolj optimističnem scenariju se bo proračunu investicija povrnila okrog leta 2043. Toliko časa naj bi trajalo, da se v blagajno nateče nazaj tri milijarde dolarjev, kolikor bo Foxconn dobil pomoči. Če bi Foxconn zaposlil manj kot 13.000 ljudi ali ljudi iz drugih zveznih držav, bi se ta datum pomaknil še dlje v prihodnost.
Zaradi tega usoda zakona, ki bi uredil subvencijo, da bo Foxconn investicijo sploh začel, še zdaleč ni gotova. Minuli teden je potekala javna obravnava zakonskega predloga. Republikanci so bili v glavnem za zakon, medtem ko so se demokrati spraševali o ekonomski upravičenosti. Tedaj odbor za proračun še ni imel pripravljene ocene o tem, kdaj se bo investicija povrnila. Prihodnji teden bo zakonu glasoval državni parlament v spodnjem domu, še teden dni kasneje pa zgornji dom.
Guverner Wisconsina iz republikanske stranke poudarja, da je treba pri investicij upoštevati več kot le prihodke v državni proračun. Dodaja, da bi bilo treba upoštevati še teže merljive učinke, kot je ustvarjenje novih delovnih mest (pozor, davke iz plač je odbor že vračunal v objavljeno oceno) in spodbudo gospodarstvu pri gradnji tovarne. Ocenil je, da naj bi projekt posredno prispeval še 22.000 delovnih mest.
Toda dejstvo ostaja, da tri milijarde dolarjev finančne pomoči v 15 letih za 13.000 delovnih mest pomeni, da bo država vsako delovno mesto subvencionirala s 15.000 dolarji letno v vsem tem času. Povprečna plača v Wisconsinu je leta 2016 znašala 45.000 dolarjev letno, torej bo država primaknila točno tretjino. Problem tovrstnih subvencij je soroden z zapornikovo dilemo. Če jih ne bi podeljevala nobena država, bi bilo končni izkupiček boljši, saj tovarne nekje pač morajo stati. Seveda pa je v interesu posamezne države ponuditi subvencije, kar morajo potem storiti tudi ostale, da ostanejo konkurenčne.
Kapitalist je ugotovil, da bo na račun davkov, in kvazi made in amerika, pač zaslužil več. Vprašanje je tudi, kaj se bo točno v tovarni delalo. Verjetno samo zadnje šakiranje da se zadosti potrebi nalepki z US tekstom. Pač vse skupaj posledica trumpetovega populizma...
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Kaj je boljša investicija - subvencija za izgradnjo tovarne, ki bo ustvarila 13.000 delovnih mest, ali socialna podpora za 13.000 nezaposlenih za 15 let? Subvencija ustvari delovno mesto in omogoči nekomu zaposlitev in dostojno življenje, v katerem lahko sam skrbi za svoje potrebe in preživetje; socialna pomoč pa človeka priklene na državno joško in ga sčasoma nauči lenobe, nezadostnosti in odvisnosti od zunanje pomoči.
Kako že gre pregovor, 'give a man a fish and you feed him for a day; teach a man to fish and you feed him for a lifetime'.
1ACDoHVj3wn7N4EMpGVU4YGLR9HTfkNhTd... in case I've written something useful :)
Imaš plače uslužbencev, imaš stroške zdravljenja nezavarovanih oseb, povečano pojavnost številnih bolezni med brezposelnimi, več kriminala, manj možnosti za razvoj...
Meni se zdi 15k nekam visoka številka, če šteješ samo direktne stroške država in bistveno prenizka, če šteješ vse indirektne stroške, ki jih predstavlja brezposelnost.
Delavci (in Wisconsin) bolj potrebujejo to tovarno kot lastniki Foxconna. Zanje predstavlja razliko med revščino in spodobnim preživetjem. Lastniki Foxconna bodo še naprej bogati, tudi če te tovarne nikjer ne zgradijo.
Sem bral tole temo in me je malo ziritiralo to, koliko bi naj državo stal brezposelni. Bi pričakoval, da bo to enostavno najti (SURS vodi statistiko o vsem mogočem)... pa ni.... Sem guglna enostavno vprašal: "koliko državo stane brezposelna oseba"
Leta 2016, torej lani, je bilo registriranih brezposelnih cca 120 tisoč oseb.
Glede na tale članek, ki je dokaj nov http://siol.net/novice/slovenija/sloven... pa Slovenija za socialne transferje letno nameni okrog 1,1 milijarde evrov. Od tu dalje ni težko potegniti neko pavšalno povprečje, ki znaša 7700 eur.
Se pravi tistih mojih čez palec ocenjenih 10.000€ niti ni tako daleč stran. Seveda pa so še drugi ekonomski vplivi zadaj, ki to številko povečajo. Manjša potrošnja, s tem ponovno manj pobranih davkov, manj prihodkov od turizma, manj trošarin....
Vprašanje pa bi lahko tudi bilo, koliko državo stanejo falirani študenti, ki se do 30 leta vlačijo po študijih preden gredo kam delati,...
Leta 2016, torej lani, je bilo registriranih brezposelnih cca 120 tisoč oseb.
Glede na tale članek, ki je dokaj nov http://siol.net/novice/slovenija/sloven... pa Slovenija za socialne transferje letno nameni okrog 1,1 milijarde evrov. Od tu dalje ni težko potegniti neko pavšalno povprečje, ki znaša 7700 eur.
??? Socialni transferji vključujejo tudi subvencije za plačilo vrtca, otroške dodatke, verjetno socialne štipendije in subvencije študentske prehrane, pa še marsikaj drugega. Vzeti vse socialne transferje in jih deliti s številom brezposelnih je povsem nesmiselno. Poleg navedenega tudi zaradi tega, ker vsi brezposelni niso upravičeni do nadomestila.
Neodvisni odbor za proračun pa je medtem izračunal, da bo finančni učinek posla na državno blagajno precej slab. Po najbolj optimističnem scenariju se bo proračunu investicija povrnila okrog leta 2043.
Tudi v linku ni nobenega izračuna. Torej je takšna informacija zaenkrat fake news.
To me spominja na standardne izreke poročevalcev na TV: na "nekem" otoku, v "neki" restavraciji", "neki" moški...hell, če še tega ne veste, o čem/kom poročate, kako veste, da je vse ostalo res?
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
socialisti pač ne razumejo kako se dela denar, niti kako se danes svet vrti. tko da vsa začudenja povezana s tem lahko pripisujemo takim idiotizmom...
amerika pa itq nima free kapitalizma že ohoho let... ima še samo intervencionizem
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...
tema je bila čisto ontopic. Ali se splača dati državi 15.000€ letno subvencije za delovno mesto. Je pa res, da smo morali ugotovit koliko stane en nezaposlen državo. Torej v Sloveniji bi se to izplačalo ampak le v primeru, če poberejo iz socialne tiste ljudi, ki so prijavljeni že več kot 3 leta, saj so tam z namenom zgolj da vlečejo socialo. Delodajalci bi se tepli za takšne zneske :D
Treba je računati, da bo od tega imelo veliko ostalih podjetij. Plače se bodo zapravile itd. Bolje to kot pa, da imajo na cestah 3 četrtine tega folka... Meni se zdi to čisto OK in če je to posledica zaradi Trumpa potem, go Trump....
No, nekaj je neposredni davek na zaslužek (plačo), drugo je pa potem še davek/trošarine pri nakupu storitev in izdelkov. Kakorkoli pogledamo, bo teh 45.000 * 13.000 dolarjev vsako leto zaokrožilo v gospodarstvu. Z vsakim ciklom kroženja denarja nekdo zasluži in ta denar lahko uporabi v naslednjem ciklu dalje, pri vsakem ciklu pa svoj del pobere tudi država. S tega vidika je seveda kroženje denarja več kot ugodno za gospodarsko rast. Resnično je posredne učinke težje oceniti.
Kroženje denarja je irelevantno če pri temu ni učinka, proizvedeni produkti ali kaj drugega, storitve itd.
Pri postavitvi te tovarne se je šlo bolj zato da se ublaži puščanje denarja iz države. Čisto drug namen. Delovna mesta so postranska, notri bo zaposlen tako ali tako section 8 narod.
ŽigaDolhar:Slo-Tech ni zavezan tebi (ali komurkoli drugemu) omogočati platformo
za širjenje svojih misli in uresničevanje tvoje pravice do svobode govora.
Nenapisani člen Slo-Tech pravilnika krši 39. člen Ustave RS
