Slo-Tech - Pred dnevi je Donald Trump oznanil ustanovitev nove medijske družbe in z njo povezano družbeno omrežje TRUTH Social, ki naj bi ga pognali v začetku prihodnjega leta. Toda preizkusno inačico so pridaniči že ponečedili, vprašljiva pa je tudi njena tehnična podlaga, saj krši programsko licenco.

Čeprav nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tehnično ni potisnjen v medijsko osamo, pa je bil v letošnjem letu njegov sporočilni doseg precej bolj omejen, kot smo bili vajeni. Razlog je seveda v tem, da so ga zaradi hujskanja k državnemu prevratu vrgli z večine družbenih omrežij, medtem ko so skrajnejšim platformam te sorte gostoljubje po vrsti odpovedovali ponudniki internetne infrastrukture. Trump je sredi leta poskušal srečo z lastnim blogom, a se to ni izšlo. Sedaj je na pragu novega poskusa, ki je mnogo bolj ambiciozen. Pred dnevi je obelodanil ustanovitev novega medijskega podjetja, Trump Media & Technology Group (TMTG), ki naj bi v kratkem odšlo na borzo preko združitve s firmo...

Slo-Tech - Družbeno omrežje Parler, kamor so se zatekli Trump, njegovi podporniki in ostali, ki jim je Twitter onemogočil sodelovanje, je ugasnilo. Potem ko sta njegovo aplikacijo iz svojih spletnih trgovin izbrisala Google in Apple, so mu gostoljubje odrekli Amazon (gostovanje), Twilio (dvostopenjsko preverjanje pristnosti) in Okta (avtentikacija uporabnikov). A še prej je Parler "izgubil" 70 TB podatkov svojih uporabnikov.

Aktivisti so uspeli arhivirati 70 TB vsebine s Parlerja, kar vključuje zlasti podatke o uporabnikih in njihove objave, vključno s fotografijami, videoposnetki in lokacijskimi informacijami. Parler ni brisal vsebin, ki so jih uporabniki odstranili, temveč jih je le skril. To pomeni, da je dostopno vse, kar so uporabniki pobrisali s platforme. Začelo se je z zamislijo arhivirati vse objave s 6. januarja, ko se je zgodil napad na kapitol. Ko pa je postalo jasno, da bo Parler najbrž kmalu zgodovina, saj je Amazon napovedal umik gostovanja, se je projekt razširil. Tako so...

Slo-Tech - Konec prejšnjega tedna so ameriški IT velikani pobrisali račune ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, saj so presodili, da njegove objave kršijo pogoje uporabe. Čez vikend sta Google in Apple sporočila, da bosta aplikacijo Parler odstranila iz svojih spletnih trgovin z aplikacijami, saj naj bi Parler ne odstranjeval objav, ki so ščuvale k vdoru v stavbo ameriškega Kongresa, s tem pa je je kršil pogoje uporabe spletne trgovine, ki določajo, da je treba uporabniško vsebino, ki spodbuja nasilje odstranjevati.

Trumpovi podporniki so se že lani pričeli seliti na alternativno družabno omrežje Parler, ki je nastalo leta 2018 in se oglašuje kot prostor svobodnega izražanja, ki naj ne bi bil politično opredeljen v nobeno smer. Na Parlerju imajo (oz. so imeli?) račune števili vidni (desni) politiki, tudi slovenski. Parler je te dni zašel v hude varnostne težave, ki pa so se rešile tako hitro kot so se pojavile. Z ugašanjem strežnikov.

Twilio (ponudnik spletne...

Slo-Tech - Google in Apple sta sporočila, da odstranjujeta aplikacijo Parler iz svojih spletnih trgovin z aplikacijami. Google jo je nemudoma odstranil iz Play Stora, medtem ko je Apple določil 24-urni rok, v katerem mora predstaviti načrt za moderiranje objav na platformi, sicer jo bo prav tako izbrisal. Ti odločitvi sledita množičnemu brisanju računov ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, saj so presodila, da njegove objave kršijo pogoje uporabe. Google in Apple Parlerju očitata, da ni odstranjeval objav, ki so ščuvale k vdoru v stavbo Kongresa.

Google je dejal, da v skladu s svojo dolgoletno politiko zahtevajo, da imajo aplikacijo, ki prikazujejo vsebine uporabnikov, vpeljan sistem moderiranja objav, ki odstranjuje objave, ki podpihujejo nasilje. Podobno utemeljitev je podal tudi Apple, ki pravi, da Parler ni učinkovit pri moderiranju in odstranjevanju vsebin, ki vzpodbujajo nezakonita dejanja, in da predstavlja resno tveganje za zdravje in varnost uporabnikov, ki...

Ars Technica - Napad privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa na kongresni grič je bil naposled dovolj močan razlog, da so Twitter, Facebook in YouTube odločneje omejili objavljanje na Trumpovih računih.

Nismo še dobro zakorakali v leto 2021, pa že imamo nekatere ikonične podobe leta, saj so včeraj zvečer po našem času privrženci Donalda Trumpa in podporniki kulta QAnon prodrli skozi policijsko zaščito in vdrli v stavbo ameriškega Kongresa. Gre za prvi primer po letu 1814, ko so ga požgali Britanci, da je napadalcem dejansko uspelo vdreti v objekt. Dogodek je neposredna posledica hujskanja k nasilju in nepokornosti, ki ga je v zadnjih dnevih izvajal ameriški predsednik Donald Trump, katerega čas na stolčku se sicer izteka, saj ga bo moral 20. januarja predati novoizvoljenemu Joeju Bidnu. Včeraj je potekalo še zadnje uradno dejanje volitev, namreč kongresna potrditev elektorskih glasov, kar je bila tudi ena zadnjih možnosti za Trumpa, da skuša postopek še kako zavleči.

Bizarne podobe so...

Slo-Tech - "Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.

Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev...

BBC - Mark Zuckerberg in Jack Dorsey, izvršna direktorja Facebooka in Twitterja, bosta prejela poziva na zaslišanje pred Odborom za pravosodje ameriškega senata. Tako je danes sklenila dvanajsterica republikanskih senatorjev, deset demokratskih pa je sejo obstruiralo iz protesta proti glasovanju o nominaciji Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico.

Senatorji so zaslišanje zahtevali potem, ko sta obe družbeni omrežji domnevno cenzurirali razširjanje članka iz časnika New York Post. V njem so objavili elektronsko korespondenco in fotografije, najdene na prenosniku Hunterja Bidena, sina demokratskega kandidata za ameriškega predsednika.

Twitter se je glede blokade članka New York Posta zagovarjal, da je šlo za kršitev njihovih pravil glede objavljanja vsebin, pridobljenih s hekanjem, poleg tega so posnetki zaslona vsebovali tudi zasebne email naslove, medtem ko je Facebook objavo zadrževal toliko časa, da so njihovi zunanji sodelavci preverili resničnost vsebine. V resnici ni preveč...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...

CNet - V Facebooku na poti proti ameriškim jesenskim volitvam še malo zaostrujejo svoj pristop do prikazovanja političnih oglasov, saj bodo v prihodnjih tednih uporabnikom iz ZDA omogočili, da jih popolnoma izklopijo.

Kampanja pred ameriškimi novembrskimi predsedniškimi volitvami se je polno razplamtela in v njej imajo zaradi svojega visokega informacijskega potenciala zopet eno osrednjih vlog družbena omrežja, s čimer so se tudi sama znašla na tnalu malone vseh interesnih skupin, od samih strank do različnih aktivistov; vse skupaj pa so zaostrili še protesti po uboju Georgea Floyda. Medtem ko je Twitter zavzel nekaj odločnejšo držo in se naposled odločil moderirati (vsaj nekatere) objave Donalda Trumpa ter njegove kampanje, se skušajo pri Facebooku še vedno prikupiti vsem, kar posledično pomeni neodločnost, ki jezi tudi nekatere zaposlene. A Zuckerbergov tabor vendarle ne more stati križem rok. Tako je na začetku meseca že napovedal blokado oglasov svetovnih medijev pod državnim...

The New York Times - Medtem ko sta se Twitter in Google javno postavila na stran protestnikov proti rasizmu in policijskemu nasilju, Facebook vztraja pri nevtralni drži ter odsotnosti cenzure Trumpovih objav. To pa je vznemirilo zaznaven del kadra podjetja, tudi mnogih ljudi na višjih položajih, ki so se odločili javno izraziti nesoglasje.

V Združenih državah bo danes tekel sedmi dan vsesplošnih protestov proti rasizmu in policijskemu nasilju, ki jih je sprožil uboj Georgea Floyda med aretacijo pred tednom dni. Večina tehnoloških velikanov se je že javno postavila na stran protestnikov, toda med njimi je opazna odsotnost enega imena: Facebooka. Mark Zuckerberg je namreč tudi tokrat odločen držati se principa nevtralnosti in znova poudarja, da mora biti družbeno omrežje medij, ki neopredeljeno nosi objave vseh vpletenih strani. Tako na Facebooku, za razliko od Twitterja, niso cenzurirali objave predsednika Donalda Trumpa, da "ko se bo začelo ropanje, se bo tudi streljanje". Mark namreč pravi, da objava...