Slo-Tech - Twitter je objavil rezultate raziskave lastnega raziskovalnega oddelka, s katero so želeli ugotoviti, ali daje Twitter enake možnosti za širjenje svojih idej politikom s celega spektra. Primerjali so doseg v ZDA, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Kanadi in Nemčiji. Odkrili so, da v vseh preiskovanih državah razen Nemčiji desnica uživa več podpore Twitterja pri razširjanju idej in zagotavljanju dosega. To velja za politike iz glavnega toka, medtem ko skrajna desna ali leva stališča ne dobivajo podpore pri širjenju.

Raziskave so se lotili, ker so politične debate na Twitterju pomemben in velik del ekosistema. Ne le politiki, tudi organizacije in državljani o tem veliko objavljajo, doseg teh debat pa je znaten in vpliva na dinamiko v družbi. Povod pa je ureditev objav na začetni strani, ki je bila sprva kronološka v obrnjenem vrstnem redu (najprej najnovejše), sedaj pa Twitter omogoča (in do neke mere vsiljuje) algoritemsko prikazovanje objav, ki bi po njihovem...

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

The New York Times - Upravljavci družbenih omrežij se predvolilnega dogajanja niso še nikoli tako bali kakor letos. Leta 2016 jih je plaz ruskih in ameriških dezinformacij pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ujel docela nepripravljene, zato se letos odločno pripravljajo na zajezitev podobnih praks. Najaktivnejši je Twitter, ki je prvi začel ofenzivo proti dezinformacijam. Preizkušajo različne načine: od možnosti omejitve komentiranja do jasnega označevanja dezinformacij. Sedaj pa Twitter napoveduje še ukrepe za omejitev hitrega širjenja informacije; ti bodo začasne narave in se bodo iztekli po ameriških predsedniških volitvah.

Trenutno Twitter označuje kot dezinformacije objave politikov, če vsebujejo neresnice. Lotil se je tudi posnetkov in fotografij, kadar so zloženi za namen manipulacij. Političnih oglasov že leto dni ne sprejemajo. Od 20. oktobra bo poobjavljanje (retweet) upočasnjeno tako, da tega uporabnik ne bo mogel storiti takoj, temveč bo moral nekoliko počakati. Če bo vsebina, ki jo...

Slo-Tech - Letošnje predsedniške volitve v ZDA bodo prelomne, ker še nikoli ni tako velik del prebivalstva in volilnih upravičencev tako velikega dela informacij dobilo z družbenih omrežij. Ta se svojega vpliva zavedajo in čeprav se že dlje časa vsaj na deklarativni ravni borijo proti lažnim novicam, ki dokazano vplivajo tudi na rezultate volitev, so letos šele letos okrepili svoja prizadevanja in začeli javno žigosati lažne objave politikov ali jih celo odstranjevati. V mesecu dni pred novembrskimi volitvami bodo svoje dejavnosti še okrepili, je Mark Zuckerberg zapisal v dolgem sporočilu za javnost.

Pojasnil je, da bo Facebook vzpodbujal odhod na volitve (v ZDA se je marsikod treba aktivno registrirati za volitve), dostop do resničnih informacij in boj proti dezinformacijam. V zadnjem tednu pred volitvami ne bodo več dovolili objavljanja novih političnih oglasov, ker ne bo dovolj časa za njihovo preverjanje. Še vedno pa bo možna objava starejših oglasov, ki so preverjanje pred tem. Vsi...

Slo-Tech - Twitter je prvo izmed družbenih omrežij, ki je napovedalo odločen boj zoper teorijo QAnon, ki se je v zadnjih dveh letih iz neuglednih kotičkov internet privlekla na glavna vrata. Odstranili so več tisoč računov, ki so objavljali in poobjavljali vsebino te teorije in povezave do strani QAnon. Še bistveno več računov, ki bodo omenjali povezane vsebine, se ne bo več pojavljajo med izpostavljenimi vsebinami (Trending). Podobno bo ukrepal tudi Facebook.

Za QAnon, ki je svojo pot začel na 4chanu in 8chan, po lastnih navedbah stoji skupina ljudi z imenom Q, ki naj bi imela dostop do tajnih dokumentov ameriške vlade ali krogov blizu nje, iz katerih naj bi bila razvidna zarota proti predsedniku. Sprva se je QAnon širil po manj obiskanih straneh interneta, v zadnjih dveh letih pa je dobila zalet na družbenih omrežjih Facebook, Twitter in tudi na YouTubu. Počasi pronica celo v vidno politiko.

Twitter je zato v zadnjih tednih odstranil več kot 7000 računov, povezanih z QAnon, ker kršijo...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

Slo-Tech - Čeprav ima Facebook v primerjavi s Twitterjem zelo ohlapno oziroma politiko odstranjevanja objavljenih neresnic, se vendarle lahko zgodi, da Facebook zaradi zavajanja odstrani celo oglas ameriškega predsednika. Na Facebooku je namreč prepovedano širiti neresnice o volitvah ali popisu volilnih upravičencev (census). Včeraj so se na Facebooku pojavile plačane (sponsored) objave, ki sta jih delila tudi Donald Trump in podpredsednik Mike Pence, plačal pa odbor Trump Make America Great Again. Na enem izmed oglasov so bralce pozivali k izpolnitvi ankete za popis (Official 2020 Congressional District Census), ki bo potekal letos. Povezava je vodila do spletne strani z naslovom Certified Website of President Donald J. Trump, ki ni povezana z uradnim popisom.

To pa predstavlja kršitev Facebookovih pravil, ki ne dovoljujejo širjenja dezinformacij o volitvah, popisu in registraciji za volitve. Sprva je Facebook trdil, da oglasi niso sporni, ker je iz omembe kampanje jasno, da ne gre za...