Slo-Tech - Vplivneži so postali velik posel, del ekonomije ustvarjalcem vsebin z globalnim obsegom približno 20 milijard dolarjev. Za objave vplivnežev, ki imajo več sto tisoč sledilcev, oglaševalci plačujejo tisoč in več dolarjev, če v njih reklamirajo njihove izdelke. A za bleščečo zaveso se skriva tudi neizprosen boj in konkurenca, ki je v minulem letu dobila nove igralce - umetno inteligenco, razkriva Financial Times.

Aitana Lopez je vplivnica, ki ima 200.000 sledilcev, za posamezno objavo pa prejme 1000 dolarjev od oglaševalcev. Edina posebnost je, da Aitane Lopez ne moremo prijeti. Gre za virtualno vplivnico, ki jo je ustvarila agencija The Clueless iz Barcelone. Podobnih primerov je še več, vsem pa je skupna groza, s katero navdajajo resnične, človeške vplivneže. Ti so ugotovili, da jim virtualni vplivneži odžirajo čedalje večji kos pogače. Generativna umetna inteligenca lahko objave proizvaja v sekundah, ustvarjanje podob, videoposnetkov in slik pa tudi ni več zelo naporno. Hkrati...

Slo-Tech - Na internetu je na področju oglaševanja na družbenih omrežjih pravi divji zahod, ki ga bo sedaj najstrožje uredila Francija. Zgornji dom parlamenta je v četrtek potrdil besedilo zakona, ki je bil marca potrjen tudi v spodnjem domu. Za vplivneže sedaj veljajo enaki zakoni kot oglaševalce drugod, za kršitve pa jim grozijo visoke globe in celo zaporne kazni.

Zakon ima široko podporo, saj ga podpirata koalicija in opozicija. Nekateri oglasi bodo docela prepovedani, denimo za športne stave na spletu brez licence ali plastične operacije, drugi bodo strogo regulirani, recimo za medicinske pripomočke. Pri oglaševanju izdelkov in storitev v vsebinah, denimo v objavah, bo treba jasno razkriti, ali je objava sponzorirana (to velja že sedaj, a se ne upošteva). Predvsem pa bodo veljali isti zakoni kot za oglase drugod, denimo na televiziji. Če je tam pri oglaševanju sladkih pijač ali tobačnih izdelkov obvezno navesti zdravstvena opozorila, bodo morali to storiti tudi vplivneži.

Kršitve bodo...

Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

BBC - Na medmrežju je med epidemijo vzniknilo toliko gojišč dezinformacij o bolezni, zdravilih in cepivih, da jim je bilo težko slediti. Zdelo se je, da je nemogoče, da bi nenadoma toliko vplivnežev verjelo v neresnice in jih z najboljšimi nameni širilo. Izkazalo se je, da vsi niso verjeli vanje. Širjenje dezinformacij je namreč donosen posel.

Vplivneži na YouTubu so spomladi prejeli ponudbe marketinške agencije Fazze, da bi izpostavili "pobegle informacije" o višji trikrat večji umrljivosti posameznikov, ki so bili proti covidu-19 cepljeni s Pfizerjevim cepivom v primerjavi z AstraZeneco. To ne drži, a zgodba nemškega YouTuberja Mirka Drotschmanna ni osamljena. Francoski vplivnež Léo Grasset je dobil podobno ponudbo, če bi za 2000 evrov opravil ta posel za klienta, ki želi ostati anonimen. Oba sta se odločila, da bosta poizkusila izvedeti kaj več o tem čudnem novačenju, zato sta hlinila zanimanje.

Agencija jima je pošiljala povezave in izseke iz časopisnih člankov, ki naj jih skupaj...

Reuters - V Rusiji je začel veljati zakon, ki od upravljavcev družbenih omrežij zahteva, da v državi odprejo podružnice. V nasprotnem primeru grozijo globe in prepovedi oglaševanja. Zakon velja za družbena omrežja, ki delujejo v Rusiji, kar pomeni, da imajo vsaj 500.000 obiskovalcev iz Rusije dnevno. Podjetja morajo prit Roskomnadzorju registrirati osebni račun.

V Rusiji že več let poizkušajo trdo nadzorovati družbena omrežja. Leta 2019 sprejeli zakon, ki od prodajalcev pametnih telefonov zahteva, da nanje prednamestijo ruske aplikacije. V preteklosti je Kremelj že obtoževal družbena omrežja, da sodelujejo pri organizaciji ilegalnih protestov in shodov. Več družbenih omrežij so tudi oglobili, ker niso (dovolj hitro) odstranila vsebin, ki so po mnenju ruskih oblasti nezakonite. Ta teden se je v Rusiji začel nov postopek zoper Google zaradi suma kršitve zakonodaje o osebnih podatkih. Twitter in Facebook nove zakonodaje nista komentirala.

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

BBC - Predlani je najpodjetnejši uporabnik YouTuba zaslužil 20 milijonov evrov. Ni šlo za kakšnega znanega igralca, niti za internetne zvezde podcastov in streamov, temveč za Ryan Kaji. Tedaj je bil Ryan Kaji star sedem let, ukvarja pa se z ocenjevanjem otroških igrač. V primerjavi z letom poprej se mu je zaslužek podvojil. In Ryan ni edini otroški vplivnež (influencer), ki dela oziroma opravlja dejavnost (temu ne moremo reči drugače) na družbenem omrežju. Ker je to področje slabo urejeno, je Francija med prvimi državami strogo omejila delo otroški vplivnežev. Podobno so države po razmahu filma storile tudi v tej industriji.

Zakon, ki so ga sprejeli v torek, se dotika otrok, ki na družbenih omrežjih prebijejo veliko časa, tam delajo in od tega tudi zaslužijo. Zakon uvaja podobno zaščito, kot jo imajo igralci in modeli. Med drugim bodo zaslužki zaklenjeni na posebnem bančnem računu, do katerega bodo lahko dostopili šele po dopolnjenem 16. letu. Podjetja, za katera bi otroški vplivneži...

Slo-Tech - Po večdesetletnem trudu je v Afriki izkoreninjena otroška paraliza z virusom divjega tipa (v resnici so trije, a dva sta bila že pred leti). Zadnji potrjeni primer so v Nigeriji zabeležili pred štirimi leti, danes pa je ARCC (Africa Regional Certification Commission) uradno razglasila bolezen v Afriki za izkoreninjeno. Končni rezultat je omogočil program v zvezni državi Borno v Nigeriji, kjer so intenzivno cepili otroke in spremljali širjenje bolezni. Regionalni direktor afriškega dela Svetovne zdravstvene organizacije Matshidiso Moeti je dejal, da gre za velik in pomemben podvig z izjemno vztrajnostjo, potem ko so bili že mnogokrat blizu, pa se je situacija znova poslabšala. Še pred nekaj leti je bila Nigerija odgovorna za polovico vseh primerov bolezni. Edini žarišči na svetu ostajata Afganistan in Pakistan.

Izkoreninjenje divjega tipa virusa v Nigeriji je bil velikanski podvig, ki je vključeval nesebično delo zdravstvenih delavcev, ki so se morali prebiti v odročne vasi,...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Science Magazine - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1988 postavila cilj iztrebiti otroško paralizo, podobno kot so leta 1980 dokončno iztrebili črne koze. Dolga leta je kazalo, da smo na odlični poti, saj so cepiva odlično delovala, primerov bolezni je bilo čedalje manj in na koncu je ostalo le še nekaj afriških in azijskih držav, v katerih je bilo letno manj kot 200 primerov bolezni skupaj. V primerjavi z več milijoni okuženih pred začetkom cepljenja je to fantastičen rezultat in kazalo je, da bo bolezen do konca desetletja izkoreninjena. A lani smo se od cilja oddaljili, cela kampanja pa je sedaj v velikem precepu, kaj sploh storiti.

Otroška paraliza je znana že od prazgodovine, njen virus pa je bil stalno prisoten med populacijo. Približno 90 odstotkov ljudi je bolezen prebolelo asimptomatično, a težava je bilo 0,5-1,0 odstotka obolelih, pri katerih je bil potek bolezni paralitičen. Ti so imeli hude posledice do konca življenja. Tehtnica se je v prid človeštva nagnila po odkritju...

Heise - Nemški parlament je po resni razpravi na zadnji delovni dan pred poletnimi počitnicami sprejel novo zakonodajo (Netzwerkdurchsetzungsgesetz), ki temeljiteje ureja področje sovražnega govora in lažnih novic na internetu, še zlasti na družbenih omrežjih. Po novi zakonodaji morajo ponudniki storitev, kot so Facebook, Twitter ali YouTube, v 24 urah odstraniti vsebino, ki je očitno nelegalna po nemških zakonih. Če vsebina ni očitno nelegalna, a je bila prijavljena, imajo za analizo in odločitev sedem dni časa. Kazni za kršitve so drakonske in se začenjajo pri petih milijonih evrov ter segajo do 50 milijonov evrov. Za zakonodajo so glasovali poslanci CDU/CSU in SPD, medtem ko je bila levica...

Ananova - Kanadska vlada namerava kaznovati surfanje po spletnih straneh, ki vsebujejo otroško pornografijo. Vladni predstavniki pravijo, da ne poznajo nobene druge države, ki bi tudi na tak način prepovedalatrgovino z otroško pornografijo.
Tako bo dostopanje do takih straneh kaznovano z do 5 let zapora. Prav tako nameravajo kaznovati posredovanje vsebine z otroško pornografijo. Takšna kazniva dejanja bi bila posredovanje preko e-pošte, posredovanje povezav (linkov) do spletnih strani s tako vsebino, ter izvažanje materiala iz Kanade. Vsako od teh dejanj bo kaznovano z do 10 let zapora. Uvažanje tega materiala je namreč že nezakonito.
Hm skrajni čas, da se je nekdo spomnil tega. Sicer je res, da sem načelno za svobodo govora, predvsem na Internetu, ampak pedofilija ne spada sem. Internet je s to svobodo govora in pisanja šel malo predaleč, in zelo zelo prav je, da se to spravi v kazenske okvire in tudi primerno kaznuje.

P.S.: KILL EM ALL -luni ...