Financial Times - ZDA bodo na črni seznam podjetij, v katerih Američani ne smejo imeti lastniških deležev, uvrstile še osem kitajskih podjetij, poroča The Financial Times. Razlog za uvrstitev na seznam je domnevno sodelovanje pri nadzoru in vohunjenju nad Ujguri. Gre za sestavni del ameriških prizadevanj, da bi Kitajsko kaznovale zaradi zatiranja Ujgurov in drugih etničnih manjšin na severozahodu države. Poleg uradnega razloga obstoji še vrsta nekoliko manj glasno poudarjenih, saj se bolj ali manj nespremenjen odnos do Kitajske nadaljuje še iz časov prejšnje ameriške administracije.

Med državami, ki so pristale na seznamu, sta tudi znani proizvajalec letalnikov DJI in SenseTime. Slednji je želel na hongkonški ta teden izpeljati javno ponudbo delnic (IPO), a so zaradi omejitev ameriških investitorjev IPO prestavili. Enako se je sedaj zgodilo tudi konkurenčnemu podjetju Megvii, ki bi bil moral IPO izpeljati lani, a so ga zaradi takratne uvrstitve na neko drugo črno listo odpovedali. Investiranje bo...

Slo-Tech - Na avstralskem inštitutu ASPI so predstavili rezultate raziskave kitajskega vsedržavnega zbiranja dednega materiala moške populacije, v kateri so prišli do sklepa, da skuša oblast zbrati DNK približno desetine vse moške populacije, s čimer bi teoretično pridobila možnost izslediti kateregakoli moškega posameznika v državi.

Pred tremi leti so se kitajski državni mediji prvič pohvalili, da tamkajšnji varnostni organi gradijo gigantsko banko dednih podatkov svojih državljanov, s katero si želijo pomagati pri lovljenju težjih zločincev. K temu naj bi jih spodbudili uspehi v rabi DNK pri iskanju morilcev v nekaterih odmevnejših primerih v Notranji Mongoliji v preteklih dvajsetih letih. Obširna raziskava ustanove Australian Strategic Policy Institute (ASPI) v Canberri pa sedaj odstira tančico s tega očitno precej širokopoteznega projekta. Raziskovalci so analizirali pot opreme za jemanje, analizo in shranjevanje vzorcev DNK v kitajskih ustanovah; akcije policije, predvsem na kitajskem...

Slo-Tech - Med poplavo poročanja o koronavirusu, kjer nas skorajda nič ne more več presenetiti, je za nekoliko več pozornosti poskrbela novica, da naj bi se nekateri ljudje vdrugo okužili z virusom. Ker koronavirus ne mutira tako zelo hitro, bi morali biti ljudje, ki prebolijo okužbo, vsaj dva meseca po izbruhu bolezni še zaščiteni. Za zdaj kaže, da so mediji pozitivne teste napihnili in vzeli iz konteksta. Strokovnjaki opozarjajo, da vemo o virusu še zelo malo, ponovni pozitivni testi pa še ne pomenijo, da se je posameznik na novo okužil in da bo spet bolan.

Tak primer je japonska turistična vodička, ki je bila drugič pozitivna na koronavirus. Prvi pozitivni test so ji opravili konec januarja, potem pa so jo 1. februarja odpustili iz bolnišnice, ker ni več kazala simptomov bolezni. Na Kitajskem, kjer je bolezen najprej izbruhnila, je primerov drugega pozitivnega testa še več. Pri ostalih koronavirusih, ki povzročajo v glavnem prehlade (razen tistih dveh za sars in mers), ponovne okužbe niso...

STAT - Kitajske oblasti so po preiskavi potrdile obstoj gensko spremenjenih dvojčic, ki ju je lani razkril tamkajšnji raziskovalec He Džjankuj. Medtem je druga ženska najverjetneje v četrtem mesecu nosečnosti s tretjim takšnim otrokom.

Ko je lanskega novembra biofizik iz Šendžena He Džjankuj oznanil, da sta se rodila prva otroka, ki so jima v fazi zarodka spremenili genski zapis, je bila javnost na nogah. Poseg, s katerim je He še vedno neznanima dvojčicama modificiral gen CCR5, da bi jima tako omogočili prirojeno odpornost na virus HIV, je stroka praktično enoznačno obsodila. Gre za etično in pravno sporno dejanje, saj pomeni spreminjanje dednega zapisa po vsej prihodnji dedni liniji, kar je spričo rosne mladosti te tehnologije skrajno tvegano in posledično v...

Slo-Tech - Veliko smo že rekli o obsežnem zbiranju in rabi digitalnih sledi (telefončkarji, internetarji, taki ljudje), zdaj pa še malo o bioloških sledeh, to je teh, ki jih tudi brez telefona v žepu vedno nosimo s sabo.

O tem smo nazadnje pisali julija, v novici o sveži noveli zakona o kazenskem postopku, ZKP-L. Takrat smo ob branju predloga Ministrstva za pravosodje in javno upravo izrazili pomisleke nad več vprašljivimi "administrativnimi poenostavitvami" v škodo osumljenca, predvsem pa negodovali nad kvečjemu površinsko omejitvijo policijskega pooblastila za odvzem brisa ustne sluznice, iz katerega se potem izdela DNK profil (2. in 3. odst. 149. čl. veljavnega ZKP; v povezavi s členi 60 - 64. ZPol). Po trenutno veljavni...

Slashdot - Človeški genom oziroma zaporedje baznih parov v vseh 23 parih kromosomov je na grobo poznano od leta 2003, skoraj v celoti (sekvencirali niso zgolj telomer, centromer in nekaj drugih naključno raztresenih mest na kromosomih) pa od leta 2006. Pred razvozlanjem človeškega genoma so bili znanstveniki optimistično prepričani, da bomo s tem znanjem zmogli napovedovati vse dedne bolezni, podvrženost preostalim boleznim (na primer visokemu krvnemu tlaku ali kratkovidnosti) in jih zdraviti.

Realnost nas je razočarala. Genom je pomembno vplival na razumevanje...