Slo-Tech - V podjetju 23andMe, ki je v resnih težavah in utegne kmalu propasti, se želi rešiti z drastičnim krčenjem števila zaposlenih. Podjetje bo znižalo število zaposlenih za 40 odstotkov, kar predstavlja 200 zaposlenih. Kljub temu to ni jamstvo, da bo podjetje izplavalo iz krize.

23andMe je bilo že na začetku leta v hudih težavah, kar se je odražalo tudi na padanju tečaja delnice. Delnica je letos izgubila že 70 odstotkov vrednosti, v zadnjih petih letih pa že 97 odstotkov vrednosti. Prihodki podjetja se še vedno zmanjšujejo in so v zadnjem četrtletju znašali 44 milijonov dolarjev, izguba pa je znašala 59 milijonov dolarjev.

Podjetja, kot je 23andMe, imajo enak problem. Njihov model je težko trajen, ker vsak človek test DNK potrebuje zgolj enkrat v življenju, ker se DNK ne spreminja. Da bi se izognil tej pasti, se je 23andMe začel ukvarjati tudi z razvojem zdravil in terapij. To dejavnost bodo sedaj ustavili in skušali odprodati. Oktobra lani je 23andMe presenetil še s priznanjem, da...

Slo-Tech - 23andMe se že štiri leta bori s pešanjem poslovnega modela, saj se je zanimanje javnosti za osebno genomiko že pred pandemijo začelo zmanjševati. Njihov model je temeljno nevzdržen, saj je storitev analize DNK za vsakega posameznika zanimiva kvečjemu enkrat. Svoj položaj so skušali reševati še z drugimi izdelki, denimo razvojem zdravil, a so tod finančni vložki pošastni. Ko jim je res trda predla, so razmišljali tudi o razdelitvi podjetja na del za osebno genomiko in del za zdravila, a podjetje še naprej tone. Zdi se, da se je čas iztekel, kar pa strankam prinaša pomemben problem - kam bodo šli njihovi vzorci DNK?

Teh ni malo, njihova usoda pa je nejasna. 23andMe, ki že od ustanovitve posluje z izgubo, je tik pred propadom. Delnica podjetja zgrmela za 96 odstotkov in kotira pri pičli 36 centih. Tržna kapitalizacija podjetja je usahnila na 185 milijonov dolarjev, potem ko je bilo podjetje leta 2021 vredno šest milijard dolarjev. Delnica je tik pred umikom z borze, ker ne izpolnjuje...

Slo-Tech - Direktorica podjetja za osebno genomiko 23andMe Anne Wojcicki je pred težko nalogo, saj podjetje, ki še nikoli ni ustvarilo dobička, počasi propada. Da bi rešila vsaj del podjetja, želi Wojcicki sedaj podjetja razdeliti na del za osebno genomiko in del za zdravila. Tečaj delnice sicer še vedno pada in je od leta 2020 nižji že za 93 odstotkov, od vrha pa kar za 95 odstotkov. Pri tečaju 0,72 dolarja na delnico podjetju sedaj grozi celo umik z borze Nasdaq.

Umik z borze (delisting) grozi delnicam, ki ne izpolnjujejo pogojev za kotacijo. Takšen dogodek je za podjetje izjemno negativen, ker daje investitorjem jasen signal, da tudi vsi ostali investitorji ne verjamejo več v podjetje. Eden izmed pogojev za začetek kotacije je vsaj 1,1 milijona delnic s tržno kapitalizacijo vsaj osem milijonov dolarjev, cena delnice vsaj 4 dolarjev in pravila glede števila delničarjev. Različne omejitve veljajo na vseh borzah, na večjih in uveljavljenih pa so strožje.

Če tečaj delnice pade pod en dolar...

Slo-Tech - Pred natanko štirimi leti smo ugotavljali, da navdušenje nad osebno genomiko počasi jenja. Storitve, ki so jih opravljala podjetja 23andMe, Ancestry.com, GEDMatch in podobna, imajo namreč vgrajeno slabost. Človekov DNK je nespremenljiv, zato je vsakdo njihova stranka kvečjemu enkrat. Razvoj zdravil pa je povsem drugo področje, kjer so potrebni vložki gigantski. Ker rezultati kakšnih večjih medicinskih prebojev niso dali, pa se številni nikoli ne odločijo zanje. 23andMe, ki je bilo nekoč eno najbolj obetavnih zagonskih podjetij, počasi izgublja tla pod nogami.

Ko je podjetje leta 2021 začelo kotirati na borzi, je bilo nekaj časa vredno celo več kot šest milijard dolarjev. Danes je podjetje vredno 356 milijonov dolarjev. Delnica je izgubila več kot 95 odstotkov vrednosti in je pristala med penny stocks, saj trenutno kotira pri 75 centih. Direktorica Anne Wojcicki, ki je bila nekoč milijarderka, je že dolgo le še milijonarka (Forbes je lani ocenil, da ima pod palcem 270 milijonov...

Slo-Tech - Kot v slabi distopiji se bere včerajšnje priznanje ponudnikov storitve za genetsko testiranje 23andMe, da na nezakonitih internetnih forumih krožijo osebni podatki njihovih uporabnikov. Po trditvah anonimnih hekerjev, ki jih ponujajo na forumih, gre za podatke več milijonov uporabnikov (ocene segajo od sedem do 20 milijonov). Podatki vključujejo oceno izvora, fenotip, zdravstvene podatke, fotografije, identifikacijske podatke in drugo. Gre za informacije, ki jih 23andMe pridobi z analizo DNK iz vzorcev sline, ki jih posredujejo uporabniki.

Vesti o odtujitvi podatkov so na splet curljale že v torek, 23andMe pa jih je potrdil šele včeraj. Trdijo, da ni šlo za hekerski vdor, temveč za postrganje. Neznani napadalci naj bi na drugih storitvah nekako pridobili prijavne podatke posameznih uporabnikov, ki so bili enaki kot za 23andMe. Praksa recikliranja gesel je dokazano nevarna, o čemer smo že večkrat pisali. Nato naj bi napadalci izkoristili prijavo in s 23andMe pretočili te podatke....

CNBC - V podjetju za osebno genomiko 23andMe so bili prisiljeni odpustiti sto zaposlenih, kar pomeni, da jim ni uspelo rešiti problema upadanja povpraševanja po njihovih storitvah analiziranja dednine.

Storitve osebne genomike vključujejo bodisi posameznikovo nalaganje sekvenciranega genoma v oblak bodisi pošiljanje brisov ustne sluznice po pošti, nakar analizo napravijo v podjetju. Družbe, kot so 23andMe, Ancestry.com in GEDMatch na ta način običajno ponujajo iskanje sorodstvenih vezi ter našega izvora; se pravi - gre za moderno risanje družinskega drevesa. Toda še posebej razvpite so postale predlani, ko so s pomočjo njihovih zbirk dednih podatkov polovili lepo bero hudih zločincev, nekatere po več desetletjih. Koncem leta 2018 so se kompleti za jemanje vzorcev prodajali kot vroče žemljice in policijski preiskovalci so si meli roke, saj je kazalo, da kmalu ne bo več zločinca, ki v oblaku ne bi imel genomskih podatkov bližnjega sorodnika.

Toda že v začetku lanskega leta se je prodaja

New Scientist - V podjetju 23andMe, kjer ponujajo storitve testiranja našega dednega materiala z namenom iskanja prednikov in podobnega, so na podlagi tako zgrajene banke genomov uspeli razviti tudi prvo zdravilo in ga prodati španskemu farmacevtskemu podjetju Almirall.

23andMe sodi v skupino tistih firm za osebno genomiko, ki nam na dom pošljejo komplet za jemanje brisa ustne sluznice, nakar iz njega s sekvenciranjem genskega materiala doženejo na primer, da je bil eden od naših prapradedkov z Nove Zelandije. Toda v podjetju so imeli že od začetka s tako nabranimi podatki veliko višje cilje od svetovanja o sorodstvu - nameravali so jih uporabiti tudi za razvoj zdravil. Ob pošiljanju paketa z brisi nazaj imamo namreč možnost odkljukati okence, ki 23andMe dovoli uporabiti naše podatke v ta namen; od prek 10 milijonov uporabnikov naj bi jih kar štiri petine na to tudi res pristalo. Razvoj učinkovin firma počne tako v lastni režiji, v oddelku Therapeutics, kakor v sodelovanju s farmacevtskimi...

Technology Review - Floridski preiskovalec je s sodnim nalogom pridobil poln dostop do baze DNK podatkov GEDmatch, čeprav naj bi njen pravilnik omogočal uporabnikom, da svojih naloženih genetskih informacij ne dajo na razpolago organom pregona.

Komercialno brskanje po dednih informacijah je v tem desetletju doživelo eksploziven razcvet. Podjetja, kot sta 23andMe in Ancestry.com, so prodrla z rodoslovnimi storitvami, ki iz našega zaporedja DNK (bolj ali manj uspešno) sklepajo o našem izvoru in na tej osnovi denimo iščejo izgubljene sorodnike. Posebno razvpita so postala po tem, ko so začeli njihove podatke uporabljati policijski in zasebni preiskovalci ter na ta način polovili že kar nekaj hujših zločincev - enostavno tako, da so z ostanki dednine na prizoriščih zločinov našli njihove sorodnike, ki so svoje genetske podatke odložili v katero od omenjenih bank. Ljudi, ki so v iskanju izvora, sorodnikov ali česa drugega uporabili takšne servise, ni malo: do sredine letošnjega leta jih je bilo že preko...

The New York Times - V ZDA se v zadnjih tednih in mesecih vrstijo preboji v starih policijskih primerih, kjer leta ali desetletja niso odkrili morilcev. Sveže informacije prihajajo iz internetnih storitev za raziskovanje družinskega drevesa, kamor lahko ljudje naložijo svojo DNK. Z analizo DNK ni mogoče zgolj potrditi ali ovreči istovetnost storilca, temveč je mogoče z visoko verjetnostjo odkriti tudi njegove sorodnike. Medtem ko si morilec verjetno ne bo dal določiti svojega DNK komercialnim ponudnikom in rezultate naložiti v splet, lahko to stori kakšna njegova sestra, bratranec ali mrzli stric. In včasih to zadostuje.

V središču pozornosti je stran GEDMatch, kamor lahko naložimo svoj genetski zapis, ki ga lahko poceni naročimo pri...

Slo-Tech - Včeraj zvečer so v Kaliforniji podelili najdonosnejše nagrade za dosežke v znanosti, katere prekašajo tudi najuglednejše Nobelove nagrade. Od leta 2012 se vsako leto podeljujejo Nagrade za preboje (Breakthrough prize), ki si jih je zamislil milijarder Yuri Milner. Letos je najvišja nagrada znašala tri milijone dolarjev, skupno pa so Milner, Facebookov Mark Zuckerberg in soproga Priscilla Chen, Anne Wojcicki iz 23andMe in Googlov Sergey Brin razdelili 22 milijonov dolarjev. Prireditev je povezoval igralec Morgan Freeman. Nagrade za preboje so precej bolj povezani s popularno kulturo kakor Nobelove nagrade, saj se jih udeležijo tudi številni hollywoodski zvezdniki, letos denimo Kerry Washington in Mila Kunis.

...

Slo-Tech - Nobelove nagrade so resda najuglednejše in prinašajo zajeten kupček denarja, a niso najdonosnejše nagrade za dosežke v znanosti. To so od leta 2012 nagrade za preboje v znanosti, ki jih sponzorirajo ustanovitelji Facebooka, Googla, Alibabe in 23andMe, prejemnika pa izbirajo prejemniki iz minulih let. Zamislil si jih je ruski milijarder in vlagatelj Yuri Milner, znan kot ustanovitelj Mail.ru, ki je k projektu pritegnil tudi druge premožne vizionarje. Včeraj so nagrade podelili že petič.

Nagrade za preboje v znanosti o življenju, bazični fiziki in matematiki so vredne tri milijone dolarjev, nagrade za mlade raziskovalce 100.000 dolarjev, posebna nagrada za najboljši dijaški video o nekem znanstvenem konceptu pa 250.000 dolarjev (glej spodaj)....

The New York Times - IBM-ov pametni superračunalnik Watson postaja čedalje uporabnejši na najrazličnejših področjih. Nase je opozoril z zmago v priljubljenem kvizu Jeopardy, potem ga je IBM usmeril v koristnejše projekte. Študiral je medicino, da je lahko deloval v zdravstvu, poizkusil se je kot prodajni svetovalec, prečesal je tudi farmacevtske patente. Sedaj postaja Watson še pek, farmacevt in avtomehanik.

IBM navaja le nekaj projektov, kjer so v zadnjem času s pridom uporabili Watsona. V sodelovanju s farmacevtskim gigantom GlaxoSmithKline so mu dali prebrati vso znano gradivo o malariji in kemijskih učinkovinah. Watson se je iz tega naučil veliko, tako da je v prvi fazi sam identificiral učinkovine, ki se danes uporabljajo za boj proti malariji, in predlagal 15 novih učinkovin, ki...