Slo-Tech - V prvem evropskem superračunalniku, ki bo zmogel več kot en eksaflops v dvojni natančnosti (FP64), bodo domovali evropski procesorji. Novi superračunalnik z imenom Jupiter bodo prihodnje leto postavili v nemškem centru v Jülichu, poganjali pa ga bodo procesorji podjetja SiPearl. Prva generacija njihovih procesorjev Rhea-1 je bila nared že leta 2021.

Konec leta 2020 so najavili, da bo šlo za 72-jedrne procesorje na arhitekturi ARM tipa Neoverse V1, ki imajo integrirano vektorsko enoto (Scalable Vector Extensions), ki je primerljiva z ukazi AVX-2 iz sveta x86. Vsak CPU ima štiri pomnilniške čipe HBM2e. Do danes je izšla še druga (V2) generacija, tretja (V3) pa je že na poti.

Ni še sicer znano, koliko proceosrjev Rhea-1 bo imel Jupiter. Ti bodo v osnovnih procesorskih modulih, ki jim bodo družbo delali pospeševalni moduli z Nvidiinimi čipi. Sistem bosta zgradili francoski Eviden (hčerinsko podjetja Atosa) in nemški ParTec. Strojna oprema bo stala 273 milijonov evrov, celotni projekt...

Računalniški muzej -

Z resnim usmerjenim izobraževanjem računalniških kadrov se je v sedemdesetih zelo povečala tudi potreba po neposrednem dostopu do računalniških kapacitet za praktično delo v okviru pedagoškega procesa. Na Univerzi v Ljubljani so prvi mini računalnik IBM 1130 sicer kupili že leta 1969 v okviru novega računskega centra Inštituta za matekatiko, fiziko in mehaniko(IMFM), nato pa so enak računalnik kupili še leta 1971 na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je med drugim služil kot terminal za oddaljeno povezavo na računalnika CDC 6400 in CDC Cyber 72. IBM 1130 so namestili v avli drugega nadstropja Fakultete za elektrotehniko in je bil večinoma namenjen za raziskovalno delo doktorantov in asistentov. Takrat je bil ustanovljen tudi Računalniški center Univerze v Ljubljani(RCU) z nalogo da skrbi za organizacijo in upravljanje z obstoječimi in prihodnjimi računalniškimi kapacitetami univerze. Strokovni svet za razvoj računalništva in informatike na univerzi je vodil prof.dr.Jernej Virant, za...

Slo-Tech - V Mariboru so v uporabo predali superračunalnik Vega, ki bi bil z računsko zmogljivost 6,8 PFLOPS na lestvici Top 500 uvrščen okrog 40. mesta. Novi superračunalnik so postavili v okviru projekta HPC RIVR, ki ga je 80-odstotno sofinancirala Evropska unija iz kohezijskih sredstev, preostanek pa je primaknilo slovensko resorno ministrstvo. Predlani pa so se uspešno prijavili še na projekt javno-zasebnega partnerstva Evropske unije EuroHPC, od koder so pridobili še dodatna sredstva, zaradi katerih je računalnik trikrat zmogljivejši, kot bi bil sicer.

Računalnik BullSequana XH2000 ima 122.800 procesorskih jeder v 1920 procesorjih AMD Epyc 7H12, 240 kartic Nvidia A100 in 288 TB pomnilnika. Za shranjevanje podatkov je na voljo 24 PB prostora (1 PB na NVMe Lustre, preostanek na Cephu). Projekt vodijo Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto. Za razliko od običajnih raziskovalnih projektov, ki se končajo, je HPC RIVR, ki ga poleg Vege sestavljata še...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za energetiko je skupaj z IBM ustanovilo javno-zasebni konzorcij, ki naj bi raziskovalnim inštitucijam zagotovil računsko moč za preiskave na področju virusa Covid-19. Ker je novico na dopoldanski novinarski konferenci razglasil predsednik Donald Trump, se je njegov opis projekta glasil nekoliko bolj slikovito: "Da spustimo z vajeti moč ameriških superračunalnikov!" Kot so potem nekoliko bolj vsebinsko pojasnili pri IBM, bo znanstvenikom na voljo 16 sistemov, s 775.000 procesorskimi jedri in 34.000 grafičnimi procesorji, ki bodo v seštevku zmogli 330 petaflopov računske moči. Ta bo namenjena za različne projekte na področju epidemiologije, bioinformatike in molekularnega modeliranja.

Konzorciju so se že pridružila nekatera druga ameriška podjetja, denimo Google, Hewlett Packard Enterprise, Amazon in Microsoft ter številne akademske inštitucije, kot so MIT, Oak Ridge National Laboratory in NASA. Zainteresirane znanstvene inštitucije se lahko za sodelovanje...

Slo-Tech - Včeraj so v Mariboru na svečanosti otvorili prvi del nastajajočega superračunalnika HPC RIVR, ki nastaja v okviru projekta Nadgradnja nacionalnih raziskovalnih infrastruktur. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Mariboru, v njem pa sodelujeta še Institut informacijskih znanosti (IZUM) in novomeška Fakulteta za informacijske študije (FIŠ), bo na koncu postavil celoten superračunalniški sistem, ki se bo v svetovnem merilu (na lestvici Top 500) uvrščal med 20. in 40. mesto. Kot pogodbeni partnerji sodelujejo vse inštitucije, ki so članice SLING-a, torej tudi ostale univerze, Inštitut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, ARSO, ARNES in nekaj drugih partnerjev.

Prvi del HPC RIVR-ja ima zmogljivost 244 teraflops in je namenjen razvoju in preizkušanji in programski rešitev, da bo končni izdelek nared po meri za raziskovalce iz različnih ved, ki imajo zelo različna znanja, zahteve in potrebe. Nekatere simulacije terjajo veliko procesorske moči, drugod je ozko grlo skladiščenje podatkov,...

Slo-Tech - Na novem seznamu 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, ki ga že tradicionalno posodobijo dvakrat letno, v zadnji inačici ni večjih sprememb na vrhu. Na prvem mestu je še vedno superračunalnik Summit, ki ga imajo v Oak Ridgeu in zmore 148 petaflops, medtem ko drugi ostaja Sierra iz Lawrence Livermore Nationa Laboratory, ki doseže 95 petaflops. V resnici je vseh 10 najzmogljivejših računalnikov enakih kakor pred pol leta.

Prvi novinec AiMOS je šele na 24. mestu, za kar je zadoščalo 8 petaflops. Na lestvici se močno vzpenja Kitajska, ki ima že 227 najhitrejših superračunalnikov, skupaj pa imajo 32 odstotkov računske moči na lestvici. ZDA imajo sicer le 118 sistemov, a skupaj prinesejo 38 odstotkov moči, ker so v povprečju hitrejši. Tudi v tem pogledu se Kitajska približuje ZDA. Tretja je Japonska, sledijo pa Francija, Nemčija, Nizozemska, Irska in Združeno kraljestvo. Zanimivo je, da je najbolj zastopan proizvajalec Lenovo, sledita pa mu Sugon in Inspur. Kar 470 računalnikov...

ZDNet - Intel je včeraj v Denverju predstavil novo družino grafičnih čipov Ponte Vecchio, ki bodo zgrajeni v 7-nm tehnologiji in bodo nared prihodnje leto. Čipi iz te družine bodo namenjeni v glavnem superračunalnikom (HPC) in umetni inteligenci (AI). Zategadelj bo šlo za diskretne čipe, ki bodo zmogli računanje s števili s plavajočo vejico tudi v dvojni natančnosti. S tem bo Intel neposredno tekmoval z Nvidiino serijo Tesla in AMD-jevim Radeon Instinctom. Intel čaka tu trdo delo, saj ima trenutno Nvidia prepričljivo prednost na trgu HPC in AI.

Nasploh bo Ponte Vecchio prvi Intelov komercialni čip, ki bo zgrajen v 7-nm tehnologiji. Uporabljal bo tehnologijo Multi-Chip Module (MCM), kar pomeni, da bomo namesto monolitnega čipa imeli več hitro povezanih čipletov (chiplet), ki imajo vsaj nekaj jeder. Čipi bodo uporabljali 3D-zlaganje komponent (Foveros) in HBM (High Bandwidth Memory). CXL (Compute Express Link) bo deloval prek PCIe 5.0. Intel se torej hvali, da bo arhitektura Ponte Vecchio...

Top 500 - Prišel je čas za osvežitev lestvice TOP500, ki razvrsti 500 najzmogljivejših superračunalnikov na svetu po njihovi zmogljivosti. Napovedali smo že, da bo na vrhu prišlo do spremembe in točno to se je tudi zgodilo. Nov kralj med superračunalniki je kitajski Tianhe-2. S skoraj 55 PFLOPS, kolikor jih zmore v najboljših pogojih, je približno dvakrat hitrejši od Crayevega Titana (teoretični maksimum znaša 27,1 PFLOPS), ki se nahaja v laboratoriju Oak Ridge v ZDA. Slednji uporablja AMD-jeve Opterone 6274 (16-jedrniki z 2,2 GHz osnoven frekvence) in nVidiine računske kartice Tesla K20x (v osnovi na moč podobne grafičnim karticam GTX Titan), medtem ko so se kitajski razvijalci Tianhe-2 odločili za praktično popolnoma Intelove kose.

Tianhe-2 (v prevodu Rimska Cesta-2) se nahaja v Državnem Univerzitetnem centru za...

Beyond 3D - Da GPU-ji pridobivajo na momentu tudi v neigričarskih vodah, je NVIDIA dala jasno vedeti že pred časom s svojo CUDA iniciativo in namenskimi HPC (High Performance Computing) rešitvami pod blagovno znamko Tesla. Tokrat pa je v središču pozornosti superračunalnik, ki sta ga naročili francoski agenciji GENCI (Grand Equipement National de Calcul Intensif) in CEA (Commissariat à l'Energie Atomique) pri podjetju Bull in bo dostavljen v začetku leta 2009. Pri računalniku s skupno zmogljivostjo okrog 300Tflops pa je zanimivo to, da gre za prvi superračunalnik, v katerem bodo vidnejšo vlogo igrali tudi GPU-ji. Poleg 1068 Intelovih Nehalem/Bloomfield štirijedernih procesorjev, ki bodo skupno zagotavljali okrog 103Tflopov računskih zmogljivosti, se bo v stroju nahajalo tudi 48 GPU vozlišč in skupno zmogljivostjo okrog 195Tflopov. GPU vozlišča bodo sestavljena iz Tesla 1U rackov, po vsej verjetnosti, z štirimi prihajajočimi GT200 GPU-ji (skupaj torej "le" 192 grafičnih procesorjev). Več v...