Slo-Tech - V Mariboru so v uporabo predali superračunalnik Vega, ki bi bil z računsko zmogljivost 6,8 PFLOPS na lestvici Top 500 uvrščen okrog 40. mesta. Novi superračunalnik so postavili v okviru projekta HPC RIVR, ki ga je 80-odstotno sofinancirala Evropska unija iz kohezijskih sredstev, preostanek pa je primaknilo slovensko resorno ministrstvo. Predlani pa so se uspešno prijavili še na projekt javno-zasebnega partnerstva Evropske unije EuroHPC, od koder so pridobili še dodatna sredstva, zaradi katerih je računalnik trikrat zmogljivejši, kot bi bil sicer.
Računalnik BullSequana XH2000 ima 122.800 procesorskih jeder v 1920 procesorjih AMD Epyc 7H12, 240 kartic Nvidia A100 in 288 TB pomnilnika. Za shranjevanje podatkov je na voljo 24 PB prostora (1 PB na NVMe Lustre, preostanek na Cephu). Projekt vodijo Univerza v Mariboru, IZUM in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto. Za razliko od običajnih raziskovalnih projektov, ki se končajo, je HPC RIVR, ki ga poleg Vege sestavljata še šibkejši prototip Maister in dislocirani Trdina v Nove mestu, bolj ali manj trajen projekt. Superračunalniki sicer imajo omejeno življenjsko dobo, a HPC bo dotlej deloval kot infrastruktura. To je pomembno tudi z vidika financiranja obratovalnih stroškov.
Vega je del širše iniciative v okviru EuroHPC. Gradijo se še štirje petaravenski superračunalniki, in sicer v Guimarãesu, Luxembourgu, Ostravi, Sofiji, ki bodo vsi zmogli med 4 in 10 petaflops. Naslednji korak je izgradnja predeksaravenskega superračunalnika, ki bodo v Evropi trije: na Finskem, v Barceloni in Bologni. Zmogli bodo od 250 do 375 petaflops. Končni cilj je izgradnja sistema z močjo 1 eksaflops, kar želi EuroHPC doseči v naslednjih treh letih.
EuroHPC bo del sistema SLING, v okviru katerega lahko slovenski raziskovalci pridobijo dostop do računskih kapacitet po celi državi, hkrati pa je v SLING-u zbrano praktično vso slovensko znanje o splošnih superračunalnikih. SLING nudi dostop do evropskih konzorcijev in iniciativ (PRACE, EGI, NORDUGRID), po drugi strani pa strokovno podporo, povezovanje in izobraževanje.
Superračunalniki so v današnji znanosti nujen pripomoček. V številne večje kolaboracije, kot je na primer ATLAS v CERN-u, se je brez superračunalniških kapacitet moč vključiti le omejeno. Tudi za domačo rabo pa so superračunalniki pomembni, saj se uporabljajo v številnih vedah. Več vej fizike, moderna kemija, strukturna biologija, biokemija in bioinformatika, gradbeništvo in vede o materialih, medicina, jezikoslovje in druge vede so življenjsko odvisne od računskih kapacitet. Če so te zbrane na kupu, je to precej ceneje kakor razdrobljeno nadgrajevanje po inštitutih in univerzah.
Tisti ki potrebujejo tako stvar jo z razlogom. Večina vas pač ne dela dovolj računsko zahtevnih stvari da bi vedeli da se to rabi - kar pa se ne pomeni da jih nihče ne
Simulacije vremena recimo? Potem razne simulacije vseh možnih gibanj... Ogromno stvari kjer recimo resujes ogromne sisteme PDE z milijardo (10^9) neznank. Ampak seveda na friju takih stvari ne delate, da bi vedeli da se z računalniki da delati tudi take stvari. S tem da se zelo redko vsa moč uporabi za eno stvar, ponavadi lavfa gor več stvari vzporedno, nekaj moči dajo tudi na voljo študentom pri študiju kjer se zahteva več od povprečnega laptopa (podobno kot Google colab),...
Mi sicer že uporabljamo Maistra, ampak bo nam zelo prav prišel pri reševanju/simulaciji (preko FDTD) kompleksnih optičnih integriranih struktur, elektromagnetnih pojavov v optičnih valovodih (tako v optičnih vlaknih, kakor v planarnih valovodih), površinskih plazmonih, ipd... Smo v "fohu" raziskav optičnih vlakenskih senzorjev in ostalih fotonskih naprav in nam takšen "abakus" pride prav.
Before you speak, ask yourself:
Is it kind, is it necessary, is it true, does it improve the silence?
In na čem boš kader učil? Trenutno računajo da bo zadeva čez 5 let obsolete (v tujini je ta rok ~3 leta). Financirano je bilo precej iz EU sredstev, kjer bi tak center drugače postavili v IT/DE/CH... V sloveniji pa enostavno za research/industrijo/hybridne zadeve enostavno ni dovolj računske moči.
Sposoben kader beži iz fakultet ker je podplačan (recimo da je VSAJ 50% IT kadera v sektorju (7.2+ stopnja na fakultetah ipd..) močno podplačana, in vztraja zaradi okolja/strasti/igrač) - napredovanje je nemogoče, perspektiva slaba, politično ozračje negotovo... Če jim vzameš še igrače... :)
Reševanje stanovanjske problematike mladih? Bo treba dolgoročen plan, ne pa teh par miljončkov...
HPC v cloud-u? Ojoj... Poračunaj koliko te pride samo plačevanje bandwitha na Azue/AWS/Google,.. UNI-mb, uni-lj,... vsi to že delno uporabljajo kjer jim kdo to sponzorira oz je smiselno... Drugače pa vsi bežijo od njih, ko poračunaš TCO na > 1rack mašin...
Samo zato ker se nekaj ne pojavi v vaši roki, in se ne prodaja v Sparu na polici, še ne pomeni da je metanje denarja stran. Sploh dolgoročno... Drugače pa zaprimo vse strojen/elektro firme, in štancajmo kovino na CNC-kah, da se lahko hvalimo da BMW vgrajuje naše šraufe... To je očitno vse kar je pomembno...
In na čem boš kader učil? Trenutno računajo da bo zadeva čez 5 let obsolete (v tujini je ta rok ~3 leta). Financirano je bilo precej iz EU sredstev, kjer bi tak center drugače postavili v IT/DE/CH...
Kader lahko učiš na Raspberry Pi clustru. Poceni... Saj ni treba da obdeluje petabajte podatkov, da se nauči...
Ne razumem vsega tega zgražanja. Superračunalniki se rabijo še za kaj drugega kot kriptovalute.
Tole je kar dobrodošlo za razne fizikalne simulacije, učenje nevronskih mrež ipd. Ne vem kako je s tem odkar imamo Majstra, ampak NSC gruča imela kar dolgo čakalno listo preden je nek zahtevek prišel na vrsto za računanje.
podaljšanje delovanja vesoljske sonde Mars Express (E8 Institut Jožef Stefan); protitumorske terapije (Biotehniška Fakulteta); odkritje gena progerije (Medicinska Fakulteta); genetika (Klinični inštitut za medicinsko genetiko UKC Ljubljana); simulacija Monte Carlo za distribucijo moči v reaktorju Krško; preučevanje proteinov, njihovih oblik in vpliv na razvoj Parkinsonove in Alzeimerjeve bolezni (Kemijski inštitut); analiza cestnega prometa; simulacije potresov (Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo); simulacije požarov (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo); dekodiranje videoposnetkov; napovedovanje vremena; napovedovanje klimatskih sprememb; razvoj zdravil; preučevanje in napovedovanje širjenja lubadarja v Sloveniji (Gozdarski inštitut); razgradnja rastlinskih polimerov, metagenomika (Biotehniška fakulteta); kombinatorične lastnosti problema hanojskih stolpov (Univerza v Mariboru).
Da dobis "super"racunalnik je odlicno. Problem je, da laicni javnosti to prodajas kot ne vem kaj... To je osnovna infrastruktura, ki jo drzava potrebuje. Kako ucinkovito jo pa potem koristis, je pa spet drugo vprasanje.
Za dejanske uporabnike oziroma potencialne uporabnike bi prav prišle informacije na temo "trenutno delam take izračune/uporabljam ta softver.... kako mi lahko pomaga ta (ali tudi kaki drugi) superračunalnik".
Niso namreč vsi računalničarji (pa še ti se vsi se spoznajo na superračunalnike).
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!
Presenetljivo večina uporabnikov to že zelo dobro ve. Znajo uporabljati izbran softver za reševanje svojih sistemov enačb in razumejo, kako jih omejuje hw, ki jim je na voljo. V praksi imaš dva problema: izbrani softver je komercialni in licenciran na jedro (s ceno licenc, ki eksponentno raste s številom jedr), ali pa je izbrani softver kak Matlab ali R, v katerem je uporabnik zmodeliral svoj problem. Skalirat take reči na neko MPI kodo in večjo gručo ponavadi zahteva kompleten rewrite, kar je projekt ranga nekaj mesecev do nekaj let. Zato priporočam vsem, da se oprimete Julije, ki zna skalirat by design.
