Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.
Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske infrastrukture, administrativnega osebja (od kadrovske službe dalje) in podobno.
V ZDA ima vsaka institucija svojo višino posrednih stroškov, ki jo vsakih nekaj let na novo izpogaja s financerji, v tem primeru NIH. Povprečna višina je približno 30 odstotkov, nekatere večje univerze v dražjih okoliših pa lahko posredne stroške dvignejo tudi do 60 odstotkov. Z novim ukazom bodo stroški omejeni na 15 odstotkov, kar bo takoj začelo veljati za vse projekte, tudi že tekoče. Takšno drastično znižanje brez predhodne najave bo imelo posledice na delovanje univerz, svarijo raziskovalci.
NIH je v letu 2023 za posredne stroške porabil okrog devet milijard dolarjev. NIH v novi direktivi trdi, da s tem višino posrednih stroškov omejujejo na znesek, ki ga plačujejo privatni financerji raziskav. Različne zasebne iniciative in fundacije, ki razpisujejo manjše projekte, resda plačujejo od 5-15 odstotkov posrednih stroškov, a številk ni možno enostavno primerjati. Ti projekti so precej manjši in predstavljajo le zelo majhen del prihodkov univerz, predvsem pa so namenjeni izrabi obstoječe in vzdrževane raziskovalne infrastrukture, ki jo zagotavljajo javna sredstva.
Znižanje posrednih stroškov bo predstavljalo eno največjih sprememb v financiranju znanosti v zadnjih desetletjih, je dejal Larry Corey iz Hutchinson Cancer Centra. Morgan Polikoff z Univerze v Južni Kaliforniji dodaja, da gre za atomsko bombo zoper proračune univerz. Skrbi predvsem hitra uvedba spremembe, ki velja celo retroaktivno. Prav vpliv na tekoče projekte bodo verjetno številne univerze izpodbijale na sodišču. V prvem mandatu je aktualna administracija skušala posredne stroške oklestiti celo na 10 odstotkov, a je Kongres to preprečil. Tudi v prejšnji administraciji so želeli določiti enotno vrednost financiranja posrednih stroškov, a se to potem ni zgodilo.
V Sloveniji je način financiranja nekoliko drugačen. Raziskovalni projekti in programi imajo ločene postavke za plače, stroške materiala in amortizacijo. Velik del znanosti se financira iz stabilnih stebrov, ki so namenjeni tudi pokrivanje posrednih stroškov (zlasti institucionalni steber financiranja). Raziskovalna oprema se lahko financira iz Paketov. Evropski projekti pa tudi v Sloveniji vsebujejo postavko za posredne stroške, ki znaša 25 odstotkov. Od industrijskih projektov raziskovalne institucije obračunavajo posredne stroške po lastnih pravilih.
Namesto, da bi povečali budget davkariji, ki iz vsakega vloženega dolarja potegne 4 dodatne iz davkov bodo rezali povsod razen pri vrhnjih milijarderjih.
Drži, tudi brez ognja ne in brez kolesa ne. Vprašanje, kako bi bilo, če Džingiskana ne bi bilo, da ne omenjam kakšnih bolj nedavnih akterjev zgodovine. Pa zdaj!? :D
Sicer pa, neumen bi bil, da denarja ne bi vzel, če ga še države za njim mečejo, da se že spotika ob njega... Morda bodo tudi Muska pomilostili na zalogo :D
Ironično, menda več znanstvenikov dela v zasebnem sektorju kot javnem: farma, kemija, biotehologija, it, ai, transport, letalstvo, vesolje, itn.
V Evropi so bolj v ospredju plastični zamaški, ravne kumare in banane, papirne slamice, saj tudi mene moti, kaj naj zdaj jaz!?
Če boš glasno jamral se bodo stvari izboljšale.
Na Kitajskem se medtem kljub slabši ekonomski prognozi povečuje financiranje iz javnih sredstev namenjenih raziskavam, čez par let bo pa Trumpek ponovno jokal in grozil s carinam ter prepovedmi.
Despite a slowing economy, China's investment in research and development (R&D) continues to go up. With steady growth in funding and a rising share of global research output, China is narrowing the gap with the US in the race for scientific supremacy. https://www.business-standard.com/world...
Vse te znanstvene raziskave ne bodo postavile nobene jeklarne ali izdelale vec ladij za amerisko mornarico. Prioritete se morajo spremeniti, ali pa bo Zahod se naprej z zatonu.
Bereš komentare in en je bolj zabit od drugega... fak smo bliz filma Idiocracy ko bodo dejansko debili upravljali z vsem....
Ne rabimo raziskave - na podlagi katere obstaja vsa tehnologija katero imamo okrog sebe (sej veste ta butasti internet, računalniki, mobiteli...), raziskave na katerima počiva celotno zdravstvo (sej veste tisto ko greš zdravniku ko te kaj boli, pa mogoče treba operirat, transpaltirat...., ali mogoče se vsest v kakšno prevozno sredstvo (sej poznate avte, vlake, ladje, avione, rakete...)
Ma ja razsikave so brezveze če imaš ogromno ta pravih raziskav na YT, Fejsu, Instaču...
5. Conclusion: The Legacy of the Manhattan Project The Manhattan Project revolutionized science but also transformed it into a high-cost, government-controlled enterprise. While it led to massive breakthroughs (nuclear power, space exploration), it also increased bureaucracy, dependency on state funding, and inefficiency.
Sowell’s Core Lessons Applied to Science: ✅ Decentralized innovation is more efficient than centralized bureaucracy. ✅ Government-funded projects lead to rising costs and diminishing returns. ✅ Incentives matter—when scientists rely on grants, research priorities shift from discovery to funding survival.
Final Thought: Would Einstein and Tesla have thrived in today’s bureaucratic, government-funded research model? Or was their success a product of a freer, more decentralized scientific world?
Bereš komentare in en je bolj zabit od drugega... fak smo bliz filma Idiocracy ko bodo dejansko debili upravljali z vsem....
Ne rabimo raziskave - na podlagi katere obstaja vsa tehnologija katero imamo okrog sebe (sej veste ta butasti internet, računalniki, mobiteli...), raziskave na katerima počiva celotno zdravstvo (sej veste tisto ko greš zdravniku ko te kaj boli, pa mogoče treba operirat, transpaltirat...., ali mogoče se vsest v kakšno prevozno sredstvo (sej poznate avte, vlake, ladje, avione, rakete...)
Ma ja razsikave so brezveze če imaš ogromno ta pravih raziskav na YT, Fejsu, Instaču...
Bereš komentare in en je bolj zabit od drugega... fak smo bliz filma Idiocracy ko bodo dejansko debili upravljali z vsem....
Ne rabimo raziskave - na podlagi katere obstaja vsa tehnologija katero imamo okrog sebe (sej veste ta butasti internet, računalniki, mobiteli...), raziskave na katerima počiva celotno zdravstvo (sej veste tisto ko greš zdravniku ko te kaj boli, pa mogoče treba operirat, transpaltirat...., ali mogoče se vsest v kakšno prevozno sredstvo (sej poznate avte, vlake, ladje, avione, rakete...)
Ma ja razsikave so brezveze če imaš ogromno ta pravih raziskav na YT, Fejsu, Instaču...
Internet je razvilo privat podjetje
Ne nakladaj.
“The people who invented the internet came from all over the world. They worked at places as varied as the French government-sponsored computer network Cyclades, England’s National Physical Laboratory, the University of Hawaii and Xerox. But the mothership was the US defense department’s lavishly funded research arm, the Advanced Research Projects Agency (Arpa) – which later changed its name to the Defense Advanced Research Projects Agency (Darpa) – and its many contractors. Without Arpa, the internet wouldn’t exist.”
).