Slo-Tech - O stranpoteh in težavah znanosti, ki jih povzročata pretirana tekmovalnost in gonja za objavami in citati, smo že večkrat pisali. Poleg ponarejanja rezultatov so posamezni neetični znanstveniki sistem skušali pretentati tudi na druge načine, denimo s prodajo avtorstev na člankih, objavljanjem v lažnih revijah in podobno. Ena izmed novih prevar pa je podkupovanje urednikov.

Nicholas Wise s Cambridgea, ki poleg rednega dela raziskovalca na področju dinamike fluidov razkrinkava znanstvene prevare, je lani presenečeno ugotovil, da se je razmahnil podkupovanje urednikov. To so običajno redno zaposleni raziskovalci, ki jih revije prepričajo v (večinoma brezplačno) urednikovanje, kar pomeni začetno preverjanje prispeli rokopisov, iskanje recenzentov in na koncu tudi odločanje o objavi. Več akterjev je urednikom začelo ponujati znatne podkupnine, če bi sprejeli članke v objavo v sicer povsem legitimnih revijah. Zneski segajo v tisoče dolarjev.

Matt Hodgkinson z UK Research Integrity...

Slo-Tech - Predsednik prestižne ameriške univerze Stanford je moral odstopiti, ko je neodvisni pregled njegovega znanstvenega dela pokazal, da vsebuje resne pomanjkljivosti. Najhujših očitkov niso potrdili, a so bile ugotovljene nedoslednosti vseeno dovolj resne, da se je Marc Tessier-Lavigne odločil odstopiti. Na univerzi bo ostal kot redni profesor.

Neodvisni odbor je pregledal več kot 50.000 dokumentov, opravil več deset intervjujev, analiziral več posnetkov in se posvetoval z več drugimi organizacijami, vključno z revijami oziroma njihovimi uredniki. Očitka, da je Tessier-Lavigne leta 2009 v prelomni raziskavi Alzheimerjeve bolezni ponarejal podatke in nato to prikrival, komisija ni potrdila. Nobenih dokazov ni bilo, da je kdorkoli iz skupine v tej raziskavi ponarejal podatke. So pa ugotovili, da je imela študija več težav in da ni dosegala standarda znanstvene metode, ki se pričakuje.

Tessier-Lavigne je na Stanfordu zaposlen šele od leta 2016. Ko je objavil sporno raziskavo, je delal...

Slo-Tech - Naslov je namenoma provokativen. Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah. Letošnji seznam je še daljši kot običajno, ker so vključili vse revije iz zbirke Web of Science Core Collection. Za razliko od prejšnjih let so faktorji vpliva izračunani na eno decimalno mesto in ne več na tri.

Na tem seznamu je revija CA: A Cancer Journal for Clinicans na prvem mestu s faktorjem vpliva 254,7. Sledijo ji Lancet s 168,9, New England Journal of Medicine s 158,5 in Journal of the American Medical Association s 120,7. Prva splošna revija je šele na 18. mestu, in sicer je to prestižni Nature s 64,8. Te številke jasno povedo, da imajo revije s področja medicine najvišje faktorje vpliva. Niso najboljše, temveč je to specifika področja.

Faktorji vpliva se izračunajo tako, da se število citiranih člankov iz revije v minulih dveh letih (2020, 2021) deli s...

Science Magazine - Septembra lani se je 16 financerjev znanosti iz 13 evropskih držav združilo v koalicijo za Plan S, kot se imenuje iniciativa za odprt dostop do znanstvenih objav. Združeni v Koalicijo S zahtevajo, da so od leta 2020 vse znanstvene objave, ki izvirajo iz javno financiranih raziskav, objavljene v revijah ali platformah, ki nudijo skladen prost dostop. Do tega datume je le še leto dni, podpora ideji pa raste. Trenutno jo uradno podpirajo agencije iz Avstrije, Finske, Francije, Irske, Italije, Luksemburga, Nizozemske, Norveške, Poljske, Slovenije, Švedske in Velike Britanije.

Trenutno so namreč znanstvene objave v krizi. Številne najuglednejše revije so plačljive in zelo drage, saj letne naročnine stanejo tudi več sto tisoč evrov za posamezno organizacijo....

The New York Times - Nepreklicno je odstopil glavni zdravnik in raziskovalec na prestižni newyorški onkološki kliniki Memorial Sloan Kettering Cancer Center, potem ko so novinarji The New York Timesa in ProPublice raziskali in objavili podatke o tem, da v svojih študijah ni razkril povezav z več podjetji, od katerih je dobival milijonske zneske. Dr. José Baselga sicer poskuša relativizirati svoje početje, češ da v večini primerov razkritje ni bilo potrebno, ker je šlo za bazične raziskave, v drugih primerih pa je bil samo nedosleden, a je bil na koncu prisiljen odstopiti. Eden najbolje plačanih in najbolj znanih raziskovalcev raka na svetu pa ni edini, ki v svojih znanstvenih člankih ni razkrival konflikta interesov.

Skoraj vse znanstvene...

Slo-Tech - Imejmo pred seboj tri znanstvene članke - eden je bil objavljen v European Journal of Organic Chemistry (EurJOrgChem), drugi v European Journal of Chemistry (EurJChem), tretji pa v Chemistry: A European Journal (ChemEurJ). Na prvi pogled so članki videti spodobno, revije pa, razen strokovnjakom za organsko kemijo, delujejo podobno. V resnici je ChemEurJ precej ugledna revija (s faktorjem vpliva 5,16), EurJOrgChem solidna revija (2,8), EurJChem (0,63) pa izkoriščevalska oziroma plenilska revija. V prvih dveh revijah lahko pričakujemo verodostojne raziskave, ker so članki podvrženi rigoroznemu pregledu (peer review), v tretji pa ne. In...

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Nature - Ponovno se bomo malce obregnili ob lažnive znanstvene revije, ki prežijo na nič hudega sluteče raziskovalce in jih skušajo opetnajstiti. Večkrat smo že videli, kako enostavno je v te revije proti plačilu poslati popolnoma neumne članke, to pot pa so pokazali, da je preprosto postati tudi urednik ali celo odgovorni urednik takih revij.

Znanstvene revije se delijo v tri velike skupine: tradicionalne, odprte in lažnive oziroma plenilske. Prve so tradicionalno najuglednejše, čeprav smo že slišali ogromno kritik na njihovo ceno. V njih lahko objavljamo brezplačno, prav tako morajo svoje delo brezplačno opraviti recenzentje, a je zato naročnina na revijo zelo...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

XvsXP - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenega sveta, ki mu vladajo popolnoma isti vzgibi kakor v ostalih sferah življenja. Znanstvena odličnost še zdaleč ni edini in mnogokrat niti najpomembnejši faktor, ampak se tu skriva še cel kup drugih. Po zadnji kritiki kakovosti in recenzije člankov, se bomo danes spet obregnili ob založnike in avtorske pravice znanstvenikov.

O založbi Elsevier, ki ima pod svojim okriljem kopico uglednih znanstvenih revij, je bilo prelitega že mnogo črnila, tudi bojkot je bil način upora. Če smo pošteni, Elsevier ni edini založniški orangutan, le eden največjih in najbogatejših je...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...