»

Bomo lahko že kmalu odločali o spolu otrok?

New Scientist - Japonski raziskovalci so pri miših razvili preprosto metodo ločevanja spermijev z X in Y kromosomi, s katero lahko bistveno vplivajo na spol naraščaja. Način naj bi bilo mogoče prenesti na rejne živali, morda pa tudi na človeka.

Doslej smo menili, da se spermiji, ki nosijo kromosoma X in Y, razlikujejo zgolj v količini DNK - tisti z X imajo namreč dednega zapisa več, ker je kromosom X večji od Y. Toda raziskovalci z Univerze v Hirošimi so ugotovili, da je v teh semenčicah dejansko več genov tudi aktivnih - 500 več kot v tistih s kromosomi Y. Osemnajst od teh aktivnih genov proizvaja beljakovine, ki so del ovojnice spermija in je nanje mogoče potencialno vplivati.

To so napravili z raztopino zdravila Resiquimod, ki se...

64 komentarjev

Sprememba v učbenikih: mitohondrijsko DNK lahko podedujemo tudi od očeta

Slo-Tech - Dolgo časa je veljalo, da so pravila dedovanja DNK jasna. Jedrno DNK, ki predstavlja glavni delež genskega zapisa v človeški celici, dedujemo od obeh staršev, medtem ko je mitohondrijska DNK (mtDNA) vedno materina. Najnovejša raziskava pa je pokazala, da se lahko (in v praksi tudi se) zgodi drugače. Mitohondrijsko DNK lahko dedujemo tudi od očeta.

Na mtDNA je zapisanih le 37 genov (16.569 baznih parov). Najdemo jo v mitohondrijih (celični organeli, ki so zadolženi za pridobivanje energije) in je po trenutno veljavni teoriji posledica nastanka mitohondrijev. Evkariontska celica je nekoč v prazgodovini pogoltnila bakterijsko celico, ki je ni razgradila, temveč sta živeli v simbiozi. Posledica so mitohondriji, ki imajo zato tudi svojo DNK. Vseeno pa 99,9 % DNK najdemo v jedru.

Doslej so bili raziskovalci prepričani, da se...

39 komentarjev

Smo dobili prve gensko spremenjene otroke?

vir: AP News
AP News - Znanstvenik He Jiankui iz Šendžena trdi, da sta se nedavno rodili zdravi dvojčici, ki so ju z genskim inženiringom napravili odpornejši za nekatere bolezni. Dogodek še ni neodvisno potrjen, je pa v stroki takoj sprožil burne odzive, saj gre za etično sporen poseg, hkrati pa potencialno za enega najprelomnejših dogodkov v človeški zgodovini.

Odkar so pred dobrimi tremi leti pričeli izvajati poskuse z genskim inženiringom na človeških zarodkih, se stvari odvijajo z bliskovito naglico. In to kljub temu, da so po svetu (pogojno) dovoljeni kvečjemu eksperimenti v laboratoriju, ne pa tudi dejanska vsaditev takšnega ploda ali rojstvo gensko modificiranih otrok.

Zato je v stroki in širše završalo, ko je neposredno pred drugim...

155 komentarjev

Nov uspešen test genskega inženiringa za odpravo dednih bolezni

vir: STAT
STAT - Znanstveniki iz Pennsylvanie so gensko modificirali mišji zarodek iz maternice in pozdravili resno dedno bolezen.

Tirozinemija tipa 1 je dedna bolezen, pri kateri telo ne zna presnavljati aminokisline tirozin, zato se ta začne kopičiti v njem že mesec dni pred rojstvom. To naposled pri dojenčkih povzroči zastrupitev in odpoved jeter. Na Pennsylvanski univerzi v Philadelphiji so se lotili postopka na brejih miših: zarodke so vzeli iz maternice, jim v jetra vbrizgali učinkovino za spremembo dednega zapisa na osnovi tehnologije CRISPR/Cas9 in jih posadili nazaj v mater. Več mesecev po rojstvu miške niso kazale znakov bolezni - čeprav so naknadni testi pokazali, da je poseg spremenil DNK v le okrog petnajstih odstotkih jetrnih celic.

To odpira pot do...

20 komentarjev

Dobili smo otroka treh bioloških staršev

Slo-Tech - Dočakali smo še en zelo pomemben preboj v razvoju biotehnologije, saj se je rodil prvi otrok, ki ima tri biološke starše. Sedaj že petmesečen fantek (rojen 6. aprila 2016) se je rodil materi iz Jordanije, ki ima gen za Leighov sindrom. To je redka dedna bolezen, ki je posledica mutacij v mitohondrijski DNK ali jedrni DNK, odvisno od tipa bolezni. Da fantek ne bi podedoval genov za omenjeno bolezen, so uporabili jajčece darovalke.

Čeprav se naslov bere zlovešče, otrok v resnici ne bo nič kaj drugačen od po naravni poti spočetih. Ljudje dedne informacije nosimo v DNK, katere več kot 99 odstotkov ždi v celičnem jedru. V vseh celicah (razen spolnih) je enaka, in sicer je razdeljena v 23 parov kromosomov. Potomci dobijo po en...

67 komentarjev

Nobelova nagrada 2015 za kemijo za raziskave popravljanja DNK

Slo-Tech - Najvišje znanstveno odlikovanje za dosežke na področju kemije so si letos prislužili švedski biokemik in zdravnik Tomas Lindahl, ameriški kemik Paul L. Modrich in turški kemik Aziz Sancar. Nagrado bodo prejeli za svoje delo pri raziskavah mehanizmov za popravljanje DNK v celicah.

DNK je molekula, ki v vseh živih bitjih (z izjemo nekaterih retrovirusov) hrani vse dedne informacije, ki so potrebne za razvoj živega bitja. Vsaka celica ima v celičnem jedru (in malo še v mitohondrijih in kloroplastih) enako kopijo DNK, ki je pri...

7 komentarjev

Uspešno terapevtsko kloniranje odraslih človeških celic

Slo-Tech - Ameriško-korejska ekipa raziskovalcev je uspešno izvedla postopek prenosa genskega materiala iz celice odraslega človeka v neoplojeno jajčno celico, ki se je nato po električni aktivaciji začela deliti. Na ta način so leta 1996 klonirali najbolj znano ovco Dolly na svetu, za ljudi pa je ta postopek uporaben zlasti za gojenje nadomestnih tkiv, ne za kloniranje celotnih posameznikov. O postopku pišejo v Cell Stem Cell.

Enak postopek je priznana skupina Mitalipova z Univerze v Oregonu izvedla lani (članek, erratum), a z bistveno razliko, da so genski material pridobili iz fetusov. Letos pa je ta ista ekipa enako dosegla s celicami iz odraslih miši. Nove raziskave pa dokazujejo, da starost darovalca DNK ni toliko pomembna,...

24 komentarjev

Japonci uspešno klonirali miš skozi 25 generacij

ScienceDaily - Raziskovalci z japonskega Centra RIKEN za raziskovalno biologijo v Kobeju so uspeli uspešno klonirati isto miš skozi 25 generacij, poročajo v najnovejši številki revije Cell Stem Cell. Kloniranja so izvajali z istovrstnim postopkom, kot je bila leta 1996 ustvarjena ovca Dolly, le da so ga izpopolnili in odstranili nekaj pomanjkljivosti.

Dolly je bila velik uspeh, čeprav je imel postopek kloniranja nekaj pomanjkljivosti. Omenjena ovca je bila prvi sesalec, ki so ga uspeli klonirati s tehnologijo SCNT (prenos jedra somatskih celic). Ovci darovalki so odstranili somatsko (zrelo telesno, za razliko od spolnih) celico, iz nje izolirali jedro in ga vstavili v jajčece. Rodila se je Dolly, ki je bila popolna kopija ovce...

28 komentarjev

Resnica o človeško-živalskih hibridih

Upodobitev Patricie Piccinini nima veze z resničnostjo.

Slo-Tech - Leta 2008 so v Veliki Britaniji dvema raziskovalnima skupinama dovolili izvajati raziskave, v katerih uporabljajo hibridne človeško-živalske zarodke. Univerza v Newcastlu in King's College v Londonu sta bili dovolj ugledni in z visokimi moralnimi standardi, da jima je HFEA (Human Fertilisation and Embryology Authority) izdala licenci po zakonu. Kasneje jo je dobila še Univerza Warwick. Daily Mail je ta teden objavil, da so do danes v Veliki Britaniji pripravili že več kot 150 hibridnih zarodkov, kar je po svetu sprožilo žolčne razprave o etičnosti takega početja, tudi v naših medijih.

Večina ljudi, ki sodelujejo v teh polemikah, tudi v občilih, si hibridne človeško-živalske zarodke predstavlja povsem napačno. Prepričani so, da bi ti zarodki zrasli v nekaj podobnega predstavitvi avstralske umetnice Patricie Piccinini....

56 komentarjev