Slo-Tech - Po sodbi evropskega sodišča minuli mesec, da morajo spletni iskalniki na območju EU omogočiti izbris povezav do strani, ki predstavljajo netočne, nerelevantne in pretirano osebne podatke, je Google omogočil izbris. Toliko se je govorilo zgolj o Googlu, da bi lahko hitro pomislili, da se sodba tiče le njega. Tudi Bing mora tako kot vsi ostali iskalniki izpolniti enake pogoje, a jim to ne gre tako hitro, Yahoo pa molči.

Kot so zapisali na svoji strani, še vedno pripravljajo postopek, ki bo državljanom EU omogočal zahtevati izbris rezultatov iskanja. Dodajajo, da je še vedno veliko odprtih vprašanj, zlasti glede implementacije in pristojnoti za odločanje o upravičenosti izbrisa (za zdaj Google to počne kar sam), zato bo uvedba novosti trajala še nekaj časa.

Kaj pa Yahoo? Za zdaj od njih...

Slo-Tech - Nekdanji Guardianov novinar Glenn Greenwald, ki mu je Snowden razkril in predal dokumente o vseprisotnem prisluškovanju NSA, je napisal knjigo No Place to Hide o tej aferi. Izšla je včeraj, v njej pa razkriva precej že znanih informacij o prisluškovanju, nekaj novih in predvsem celotno zgodbo od prvega stika s Snowdnom do velikih razkritij, čeprav ji nekateri recenzentje očitajo pomanjkljivo predstavitev Snowdnovega ozadja in mlačno predstavitev težkih odločitev, ki jih moramo sprejeti kot družba glede varovanja zasebnosti. A vseeno gre za najboljšo predstavitev njegovega novinarskega dela in odločitev, ki so vodile do razkritja največje prisluškovalne afere v zgodovini.

Podrobnostim se bomo lahko posvetili, ko bo...

Slo-Tech - Ko je izbruhnila afera o prisluškovanju, ki ga na različne načine izvajajo NSA in partnerske obveščevalne agencije po svetu, podjetja najprej sploh niso smela priznati, da je NSA od njih zahtevala izročitev kakšnih podatkov. Odredbe po zakonu FISA namreč strogo prepovedujejo že razkritje samega obstoja odredbe, kaj šele njene vsebine. Podjetja so kasneje dobila dovoljenje, da razkrijejo število zahtevkov, kar so storila (Apple, Microsoft in Facebook, Google), več pa niso smela.

Začel se je boj za pravico dostopa do teh informacij in ta teden so podjetja dosegla majhno zmago. Z zakasnitvijo šest mesecev smejo razkriti, koliko podatkov so predala NSA zaradi odredb po zakonu FISA. Podatki za obdobje od januarja do junija 2013 kažejo, da je

Reuters - Koliko stane integriteta? Odvisno, koga vprašate. Slovenski zdravniki jo po zadnjih preiskavah glede podkupovanja očitno prodajo za nekaj tisočakov. Pri avtocestah se je merila v stotinah milijonov dolarjev. Kaj pa v ZDA? Podjetje RSA (sedaj podružnica EMC) je svojo verodostojnost in integriteto očitno prodalo za 10 milijonov dolarjev. Toliko denarja so prejeli od NSA, da so namenoma ošibili svoje algoritme.

Novi Snowdnovi dokumenti, ki jih je pridobil Reuters, kažejo, da je NSA sklenila 10 milijonov dolarjev vredno pogodbo z RSA, ki sodi med velikane računalniške varnosti, da je ta v svoje algoritme za tvorjenje naključnih števil vgradila ranljivosti, ki omogočajo lažje razbijanje. Da NSA kaj podobnega počne, ni presenečenje, saj smo že septembra pisali, da je NSA uspela izsiliti vgraditev ranljivosti v algoritem Dual EC-DRBG, s čimer je velik del verodostojnosti izgubil NIST...

Washington Post - Washington Post je pridobil tajne dokumente NSA, ki razkrivajo bistveno večji obseg prestrezanja internetnih komunikacij, kot je to veljalo v primeru Prism. Najnovejši dokumenti, ki jih je razkril Edward Snowden, kažejo, da je NSA prestrezala tudi interno komunikacijo med podatkovnimi centri internetnih velikanov brez vednosti udeleženih podjetij.

Afera Prism ima mnogo aspektov, vse od prisluškovanja svetovnim voditeljem do prečesavanja podatkov v oblačnih internetnih storitvah. Podjetja, kot so Facebook, Google in Microsoft, so naposled priznala, da ima NSA dostop do nekaterih informacij, a le do tistih, ki jim jih morajo posredovati na podlagi odredb sodišča po FISA. Najnovejša...

Slo-Tech - The Guardian je poročal, da je NSA na podlagi posebnega sporazuma Izraelu rutinsko posreduje neobdelane obveščevalne podatke. In to tudi o Američanih, navkljub zatrjevanju ameriške administracije, da je NSA izvajala ukrepe za zaščito zasebnosti svojih državljanov.

Sporazum z Izraelom sicer navaja nekaj splošnih načel (beri: floskul) o spoštovanju zasebnosti, vendar pa ne vsebuje nobenih pravnih omejitev glede uporabe podatkov s strani Izraela. Še več, Izraelci smejo podatke o Američanih hraniti do enega leta. Se pa Izrael zavezuje, da bo uničil kakršnokoli prestreženo komunikacijo ameriške vlade (ki je NSA itak ne prestreza, če verjamete), če jo bo prepoznal kot tako (itak da).

Objavljeni sporazum (podpisan je bil marca 2009) določa, da NSA Izraelu pošilja tim. surove prestrežene podatke (ang. raw Sigint). To obsega vsaj ("includes, but is not limited to") nepregledane in neprečiščene (obveščevalci uporabljajo izraz unminimized) prepise, povzetke, kopije, telegrame, zvočne...

Guardian - Guardian kljub težavam, ki so jih imeli z britanskimi oblastmi zaradi razkritij o aferi Prism, nadaljuje objavljanje podatkov, ki jim jih je posredoval Edward Snowden (in jih niso uničili). V sodbi iz oktobra 2011, ki so jo ZDA javnosti razkrile šele ta teden, sodišče namreč ugotavlja, da je prisluškovanje, ki ga NSA nekritično izvaja nad vso komunikacijo, nezakonito. Ločiti bi namreč morali komunikacijo znotraj države in komunikacijo izven države, brez odredb pa smejo prestrezati le slednjo.

Sodba se ni nanašala specifično na programsko opremo iz projekta Prism, a je vseeno...

Techdirt - Microsoft se je že lani, torej celo leto pred objavo Snowdenovih razkritij, moral zagovarjati pred očitki, da sodelujejo z ameriško vlado pri prisluškovanju Skypa; takrat je bilo namreč razkrito, da so Skypovo interno omrežje reorganizirali tako, da gre ves promet čez njihove lastne strežnike, ter da so spremenili naravo šifriranja, tako da so oni imeli v rokah vse glavne ključe. Maja letos je potem postalo javno, da skenirajo vsebino tekstovnih klepetov; tu so se potem ven vlekli s tem, da bi radi zgolj polovili linke do spama in malwara. V njihovem "transparancy" reportu za lani sicer ni nič pisalo o tem; dobili naj bi zgolj 4700 sodnih zahtev za uporabniške prometne podatke, od teh kakih 15% še zavrnili kot...

Guardian - Nove informacije, ki pritekajo na plan o aferi Prism, kažejo, da so nekatera podjetja zelo tesno sodelovala z NSA ter ji omogočala še lažje prisluškovanje. The Guardian je razkril, da je na primer Microsoft omogočil NSA celo obiti lastno šifriranje, da so lahko prestrezali sporočila.

Microsoft je tako NSA dovolil in omogočil, da prisluškuje pogovorom na novi strani Outlook.com, vključno s hipnimi sporočili in elektronsko pošto prek Hotmaila, še preden se ti šifrirajo. Prav tako so sodelovali s posebno enoto FBI, tako da sta imela FBI in NSA nemoten dostop do oblačne podatkovne storitve SkyDrive. Prism tudi omogoča prestrezanje pogovorov prek Skypa, NSA pa vse zbrane podatke redno deli s FBI in CIA.

Spomnimo se, da so podjetja od začetka trdila,...

Slo-Tech - Takoj po izbruhu afere Prism so internetni giganti jeli zatrjevati, da oni niso prostovoljno posredovali nobenih informacij Agenciji za nacionalno varnost (NSA). A stvari so se kmalu postavile na svoje mesto. Facebook, Microsoft in Google so sodelovali z NSA, sedaj pa poizkušajo omejiti škodo in javno razgaljajo, v kolikšni meri je to sodelovanje potekalo.

Facebook in Microsoft sta prvi podjetji, ki sta o tem javno spregovorili. Razkrili so število zahtevkov, ki so jih dobili od raznih inštitucij za razkritje podatkov. Facebook je v zadnjih šestih mesecih to storil 18.000-krat, Microsoft pa 31.000-krat. Google številk še ni razkril, bodo pa storili kmalu, in sicer še podrobneje kakor...

Guardian - Britanski časnik Guardian je pred nekaj dnevi razkril informacije, da ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) na internetu prisluškuje več milijonom Američanov in da zmore prestrezati praktično vse. Sprva je na internet pricurljal strogo zaupni nalog, ki ga je NSA izročil operaterju Verizon, s katerim mu je naložil izročanje prometnih podatkov o vseh klicih znotraj ZDA in v tujino. Podatki obegajo telefonske številke, IMSI, trajanje in čas klica, ne pa tudi vsebinskih. Nalog velja od 25. aprila do 19. julija, v njem pa je izrecno zapisano, da se obstoja nadzora ne sme razkriti nikomur.

Dan pozneje je javnost izvedela za program Prism, ki prisluškovanje na internetu postavlja v...

Washington Post - Google vsega le ne zmore sam, zato bo decembrske napade iz Kitajske raziskoval v sodelovanju z ameriško NSA. Obe udeleženi strani dogovora, ki še ni dokončan, nista želeli javno komentirati, a je kljub temu znanega že mnogo.

Viri blizu Googla pravijo, da se zavezništvo oblikuje z namenom omogočiti medsebojno deljenje občutljivih informacij, ne da bi kršili Googlovo politiko varovanja zasebnosti ameriških uporabnikov. To seveda ne pomeni, da bo NSA lahko prebrala kar vso elektronsko pošto Googlovih strank.

Google je NSA kontaktiral že takoj po odkritju vdora, a zaradi občutljivosti tematike končnega dogovora še vedno niso sklenili. Cilj sodelovanja naj ne bi bil toliko...