Science Blog - Zgodi se dovolj redko, da tako laiki kakor tudi premnogi znanstveniki menijo, da je umik članka poraz, sramota, konec kariere. Od leta 1970 je bilo po objavi umaknjenih (retracted) že več kot 18.000, kar pa še vedno predstavlja manj kot promil objavljenih člankov. Razlogov za umik je več, segajo pa od resničnih napak prek malomarnosti do prevar. Ko so v Rusiji umaknili več kot 800 člankov, so bili razlogi večinoma akademska nepoštenost. Ko pa je v začetku tega leta članek umaknila Frances Arnold, je bil odziv precej bolj prizanesljiv. In ne (samo) zato, ker je predlani dobila Nobelovo nagrado.

Prva razlika je v tem, da je Arnoldova sama poskrbela, da je bil lanski članek umaknjen. Na Twitterju je zapisala, da so odkrili, da rezultati v članki niso bili ponovljivi, in se ob tem opravičila, ker svojega dela ni opravila dobro. Ni iskala izgovorov, odkrito je zapisala, da so pri nadaljevanju študije ugotovili, da starih rezultatov ni bilo možno ponoviti, prvi in drugi avtor (ki je...

Science Blog - Medtem ko večina raziskovalcev objavlja v mednarodnih znanstvenih revijah, ki so seveda pisane v angleščini, je v Rusiji še vedno zelo priljubljeno objavljanje v ruskih revijah v ruščini. Zaradi sumov, da so se tam razpasle nepoštene prakse, je Ruska akademija znanosti (RAN) oblikovala komisijo, ki je preverila objavljanje v ruskih revijah. Rezultat je več kot 800 umaknjenih člankov zaradi različnih primerov akademske nepoštenosti, kar je največji umik člankov doslej. Neetičnih praks je več, med njimi so najpogostejše plagiatorstvo, samoplagiatorstvo (kamor sodi tudi večkratno objavljanje istih rezultatov) in dodajanje ljudi med avtorje, ki z raziskavami ali članki niso imeli nič skupnega.

Akademija je od 541 revij (v Rusiji jih je več kot 6000) zahtevala umik 2528 člankov. Terjali so tudi podrobne informacije o okoliščinah objave nekaterih člankov, na koncu pa je bilo 869 člankov iz 263 revij umaknjenih. To odločitev sprejme uredniški odbor, kadar obstojijo razlogi za utemeljen...

Slo-Tech - Pred petimi leti je v ugledni reviji New England Journal of Medicine izšla ena najpomembnejših raziskav o prehrani (PREDIMED), ki je dokončno ustoličila sredozemsko kuhinjo z olivnim oljem kot enega ključnih dejavnikov za preprečevanje srčno-žilnih obolenj. Pet let pozneje so raziskovalci po ponovni analizi podatkov ugotovili, da ni nobenih dokazov za trditev, da sredozemska kuhinja z olivnim oljem povzroča znižanje verjetnosti za nastanek teh bolezni. Odločili so se za najbolj drastično potezo in članek umaknili. V novem članku, ki na novo analizira iste podatke, govorijo le še o korelaciji, ne pa o vzročni zvezi.

Nobena skrivnost ni in tudi sporna ni ugotovitev, da imajo prebivalci mediteranskih držav eno najvišjih pričakovanih življenjskih dob....

Slo-Tech - Posledice objavljenih in kasneje umaknjenih člankov o novem načinu priprave matičnih celic, za katera se je izkazalo, da sta prevari, so obsežne. Umik člankov je bil še najmanjša nevšečnost, saj so se Japonci odločili kar reorganizirati celoten Center za razvojno biologijo v Kobeju (CDB) v RIKEN-u, kjer je potekala glavnina raziskave.

Akademska kariera Haruko Obokata, ki je bila prva avtorica člankov in je potvarjala podatke v njiju, je več ali manj zaključena. Zaključena pa je tudi življenjska zgodba 52-letnega Yoshikija Sasaija, ki je minuli mesec storil samomor. Sasai je bil soavtor spornih člankov, in sicer je bil pri enem celo kontaktna oseba (corresponding author), v CDB-ju pa je...

Science Blog - Prva avtorica letošnjih člankov o revolucionarni metodi za pripravo matičnih celic (STAP), na katera je kmalu padla težka senca dvoma, je po pritisku znanstvene skupnosti in svojega delodajalca japonskega inštituta RIKEN, ki je v svoji neodvisni preiskavi pri avtorici ugotovil kršitve znanstvene etike, popustila in dovolila umik člankov.

Spomnimo, da je Haruko Obokata s sodelavci letos objavila dva članka v Nature, kako lahko z neverjetno enostavnim postopkom somatske celice pretvorimo v matične celice. Po njenih navedbah naj bi zadostovala zgolj izpostavitev celic neugodnim pogojem, najlaže kar kislemu mediju. Kmalu je na članka padla senca dvoma, ki se je okrepila, ko rezultatov laboratoriji po svetu niso uspeli reproducirati. Kasneje se je ugotovilo, da...

Slo-Tech - Pred poldrugim mesecem so japonski znanstveniki na Centru za razvojno biologijo RIKEN objavili revolucionarno odkritje, kako lahko iz odraslih mišjih celic pripravijo matične celice. O izjemnem odkritju so pisali vsi mediji, saj je kazalo, da lahko matične celice dobimo z neverjetno enostavno metodo, in sicer z izpostavitvijo celic zmerno kisli raztopini (s pH 5,7) za pol ure, s fizičnim stiskanjem celic ali z uporabo bakterijskega toksina. Zlasti prva možnost se je zdela predobra, da bi bila resnična. Žal se zdi čedalje verjetneje, da navedbe ne držijo.

Raziskave matičnih celic so vroča tema, kjer je ponovljivost poizkusov problematična. Nekaj izmed tako imenovanih kanonskih člankov, ki so najširše citirani, raziskovalci v neodvisnih laboratorijih niso bili sposobno ponoviti. Na seznamu desetih največkrat citiranih člankov s...

Slo-Tech - V ZDA so odkrili eno največjih prevar v znanosti v zadnjih desetletjih, s katero je brezvestni raziskovalec prikazoval, kakor da preizkusno cepivo proti HIV-u deluje. Z namerno kontaminacijo vzorcev je lažno prikazal pozitivne rezultate, za kar je njegova skupina skupno prejela 19 milijonov dolarjev projektnega denarja ameriškega Inštituta za zdravje (NIH).

Dong-Pyou Han je na Iowa State University (ISU) pod vodstvom Michaela Choja preiskoval AIDS oziroma HIV ter zaščito pred njim. V konkretnem primeru so študirali, ali zajčje celice ob dodatku glikoproteina gp41, ki predstavlja del...

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

Ars Technica - Napake se dogajajo in niti znanost ni imuna nanje. Običajno jih znanstveniki odkrijejo sami ali pa so metodološke nedoslednosti odkrite pri pregledu člankov pred objavo (peer review). Kadar se oporečen članek vseeno izmuzne skozi pregled, ga znanstveniki ob odkritju napak umaknejo. To se je dogajalo, a precej redko. Dosti bolj problematični pa so umiki člankov, za katere je bilo ugotovljeno poneverjanje podatkov in druge oblike znanstvenega goljufanja. In prav njihovo število se je od leta 1975 podeseterilo,

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Techdirt - Nedavno smo imeli v Sloveniji odmeven primer, ko je znani politik, po izobrazbi ekonomist, izdal obsežno knjigo z dobrimi tisočimi stranmi o pravu Evropske unije. Podrobnejši pregled je pokazal, da je v knjigi le 70 strani izvirne vsebine, medtem ko je ostalo lizbonska pogodba v izvirniku in slovenskem prevodu. Vseh 70 avtorskih strani je bilo v resnici dobesedno prevedenih iz Wikipedija, manjši delež pa je prepisan iz obrazložitve predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki jo je za Državni zbor pripravila slovenska vlada. Zgodilo se ni nič, tatinski avtor pa je odšel na dobro plačano evropsko delovno mesto člana Evropskega računskega sodišča.

Podobno, le da še za odtenek bolj ironično zgodbo so spisali v Argentini. Gerónimo Vargas Aignasse je predstavil nov zakonski predlog, ki bi kriminaliziral plagiatorstvo. K predlogu je priložil obrazložitev, ki je dobesedno prepisana s španske različice Wikipedije. Zakaj mora Argentina označiti plagiatorstvo kot kaznivo dejanje in...