Extremetech - Po večletnem razvoju in špekulacijah na internetu je Seagate predstavil disk, ki ima dvojno roko, na kateri so bralno-pisalne glave. Tak disk (dual-actuator) se v praksi obnaša, kot bi imeli dva diska v enem ohišju, saj lahko hkrati bere na različnih mestih na različnih ploščah. Novi disk Seagate Mach.2, ki še ni na voljo v široki prodaji, temveč zgolj izbranim strankam, tako dosega hitrosti do 524 MB/s oziroma dvakrat več od običajnih diskov. Tudi število operacij na sekundo je višje, in dosega 304 IOPS za branje in 384 IOPS za pisanje. Povprečen dostopni čas je 4,2 milisekunde, kar je primerljivo z drugimi disk. Logično, saj dva kompleta bralno-pisalnih glav ne pomenita, da bomo naključni podatek našli kaj hitreje.

Takšen disk je torej 2-krat hitrejši od enojnih, porabi pa zgolj 44 odstotkov več energije. Kapaciteta diska Mach.2 Exos 2X14 znaša 14 TB, plošče pa se vrtijo s 7200 obrati na minuto. Disk se priključuje prek vmesnika SAS 12Gb/s, saj bi klasični SATA že lahko...

Slo-Tech - Pravzaprav je ironično, a zmanjkuje nam elementa, ki v vesolju predstavlja četrtino navadne snovi. Medtem ko pogosto beremo o bodočem pomanjkanju nafte ali pa težavnosti recikliranja nekaterih elementov, ki jih množično uporabljamo v današnji elektroniki, ki kasneje konča na odpadu, helija na Zemlji dejansko zmanjkuje. Helij je tako lahek plin, da je hitrost njegovih atomov dovolj visoka, da v znatnih količinah uhaja iz atmosfere. Posledice občutimo že v vsakdanjem življenju.

Helij resda poznamo iz napihljivih balonov, ki so lažji od zraka in omogočajo hihitanje v višjih frekvencah, a ima tudi zelo resne uporabe. Superprevodni magnetni za hlajenje potrebujejo tekoči helij, brez njih pa ni na primer modernih magnetnih resonanc (NMR v raziskavah in MRI v medicini). Zato helija...

Seagate - Seagate nadaljuje postavljanje rekordov v gostoti zapisa podatkov. Predstavili so disk, ki zmore shraniti 8 TB podatkov, kar je tretjino več od njihovega dosedanjega rekorderja. Pri tem povejmo, da so se izognili uporabi helija, ki jo je vpeljal Western Digital, ampak so raje uporabili SMR.

Bližanje fizikalnim omejitvam pri gostoti zapisa podatkov na magnetne nosilce terja uporabo trikov, da lahko na enako velike plošče stlačimo več. Konkurenca se je tega lotila s polnjenem diskov s helijem, ki je pravzaprav precej okoren način. Ker je helij lažji in povzroča manj upora, je mogoče v enako prostornino stlačiti več magnetnih plošč za zapis podatkov, medtem ko sama gostota ni kaj večja. Western Digital je tako uspel izdelati 3,5-palčne diske s kapaciteto 6 TB.

V Seagatu so vmes raje izpopolnjevali zapis podatkov SMR, s čimer so letos...

Extremetech - Novembra lani je Western Digital začel prodajati 3,5-palčne trde diske, ki zmorejo shraniti 6 TB podatkov. V ohišje so stlačili sedem plošč, bistvena inovacija pa je uporaba helija, s katerim je napolnjeno ohišje, ki mora biti ustrezno zatesnjeno. Helij je lažji od zraka, povzroča manj upora, hkrati pa ima višjo toplotno prevodnost. Sedaj je na potezi Seagate, ki je prav tako izdal disk s kapaciteto 6 TB, le da sploh niso potrebovali helija.

To pomeni, da bržkone porabi nekoliko več energije in se bolj greje. Disk ima najverjetneje šest plošč, ni pa jasno, kaj je Seagate spremenil, da jih je uspel stlačiti v ohišje brez uporabe helija. Prav tako disk uporablja klasično pravokotno zapisovanje podatkov (PMR) in ne SMR, ki ga pričakujemo šele pozneje letos. SMR je pri...

ComputerWorld - Približno leto dni po prvih napovedih, da Western Digital razvija diske, polnjene s helijem, so ti prispeli na prodajne police. Western Digital je pričel prodajati največji disk doslej, ki ima kapaciteto kar 6 TB.

WD-jeva podružnica HGST, ki se je ukvarjala z razvojem diskov s helijem, je v ohišje od klasičnega štiriterabajtnega diska družine Ultra stlačila sedem magnetnih plošč, s čimer so njegovo kapaciteto povečali na 6 TB, medtem ko so dimenzije ostale običajne za 3,5-palčno ohišje. Helij ima bistveno nižjo gostoto od zraka (približno sedemkrat), kar povzroča manj upora in vzgona. Vzgon tu ni problematičen, saj bralne glave lebdijo tik nad ploščami, upor pa je bil moteč faktor v teh natlačenih ohišjih. Ima pa helij približno šestkrat višjo toplotno prevodnost od zraka, tako da težav s hlajenjem ni. V resnici manjši upor povzroči za nižjo temperaturi že sam...

CNET - SSD-ji čedalje odločneje nadomeščajo klasične trde diske v računalnikih za končne uporabnike, saj je njihova cena že padla na znosne ravni (pod dolar za gigabajt), odzivnost pa je za več velikostnih razredov boljša. Kljub temu so čedalje priljubljenejši tudi hibridni diski, ki vsaj v teoriji združujejo najboljše iz obeh svetov - hitrost SSD-jev ter kapaciteto in nizko ceno klasičnih trdih diskov. Na tem področju je Seagate že stari maček, njegovim letošnjim novostim pa se sedaj zoperstavlja Western Digital s svojimi izdelki.

V sodelovanju s Sandiskom so izdali nove hibridne diske iz serije WD Black SSHD. V izdelku je Sandisk poskrbel za bliskovni pomnilnik iSSD NAND, medtem ko je Western Digital prispeval trde diske...

European Southern Observatory - Ste kdaj prebrali nalepko na trdem disku? Na njej so zapisani delovni pogoji, ki ne obsegajo le temperaturnega razpona, ampak določajo tudi zgornjo nadmorsko višino, ki običajno znaša 3000 metrov. Razlog je v delovanju diskov, saj med branjem glava počiva na zračni blazini, za kar potrebuje dovolj gost zrak. Delovanje računalniške opreme na visoki nadmorski višini ni samoumevno, kot vam bo povedal vsak obiskovalec baznih taborov v Himalaji, v vesoljska plovila pa tako ali tako vgrajujejo posebno na kozmične žarke odporno opremo. V Čilu so na nadmorski višini 5000 metrov poleg teleskopov postavili superračunalnik, za kar so morali premagati precej tehnoloških težav.

ALMA je okrajšava za Atacama Large Millimeter Array...

PC World - Klasični trdi diski dandanes so skoraj hermetično zaprti. To pomeni, da sicer imajo majhno luknjico, čez katero je poveznjen mikronski filter delcev, a je njena funkcija le izenačevanja tlaka. V povprečju je snovni tok skoznjo zanemarljiv. Kljub temu to postavlja nekatere omejitve, med katerimi je najbolj očitna najvišja dovoljena nadmorska višina, kjer naprave še smemo uporabljati. Razlog je v z višino pojemajoči gostoti zraka, ki zmore s konvekcijo prenašati vedno manj toplote, zato se pri ekstremnih nadmorskih višinah naprave začnejo pregrevati. Dodatne težave pri zmanjšanju zračnega tlaka so zmanjšan vzgon, ki drži bralno glavo nad ploščami diska.

Western Digital je po več letih razvoja uspel izdelati trde diske (izjava za javnost),...

Ars Technica - Malo znano podjetje Rembrandt IP Management, ki "pomaga lastnikom patentov doseči pravičen izplen od njihove intelektualne lastnine", je vložilo tožbo zoper diskovna velikana Seagate in Western Digital. V tožbi jima očitajo kršenje patentov št. 5.995.342 (Thin film heads having solenoid coils) in 6.195.232 (Low-noise toroidal thin film head with solenoidal coil), ki da ju krši večina diskov omenjenih proizvajalcev. Omenjena patenta pokrivata tehnologijo za minimiziranje magnetne interference pri branju in pisanju podatkov z novimi glavami, ki zmorejo večje gostote zapisa.

Patenta je leta 1997 vložil kalifornijski izumitelj Uri Cohen, ki je kasneje sam sprožil preiskavo zoper Seagate in WD. Ker ni imel dovolj finančnih sredstev,...

Ars Technica - V zadnjem času kapaciteta trdih diskov le počasi narašča ali pa celo stagnira, saj so raziskovalci zadeli ob zgornjo mejo gostote zapisa podatkov na magnetne plošče. Na področju zviševanje gostote zapisa potekajo intenzivne raziskave, med katerimi so v Hitachijevih laboratorijih odkrili načina, kako lahko na kvadratni palec stlačijo tudi do enega terabajta podatkov. O tem pišejo v članku v reviji Nature Photonics.

Za dosego tako velike gostote zapisa so hkrati uporabili dvoje metod, ki imata isti namen. Zadušiti poskušata superparamagnetizem, ki se pojavi zaradi sprostitve toplote ob zapisu podatkov, ta pa lahko obrne sosedne bite in uniči podatke v bližini. TAR (angl. thermally-assisted magnetic recording) segreje zelo malo območje za zapis in ga nato ohladi, s čimer prepreči manipulacijo sosednjih bitov. Druga metoda se imenuje BPR (angl. bit-patterned recording) in pomeni zapisovanje na površino, ki ima "magnetne otoke", ki preprečujejo vplivanje na bite izven posameznega...

Hexus - Dvoterabajtni diski so že skorajda stalnica, saj je Western Digital prvi 2 TB disk iz serije Green predstavil že lanskega maja. Od takrat so pokazali še nekaj primerkov iz drugih serij (npr. Black), sledili pa so jim tudi pri Seagateu, Hitachiju in Samsungu, kjer so predstavili tudi varčneža iz serije ECOGreen. A računalniška industrija se, kot verjetno vemo vsi, razvija bliskovito hitro. Jasno je bilo torej, da 500 gigabajtov na magnetno ploščo, katerih štiri se nahajajo v 2-terabajtnih trdih diskih, ne bo največ, kar bomo ugledali. Proizvajalci bi sicer lahko izdelali 2,5 TB trde diske, če bi uporabili pet plošč, kot je to storil Hitachi s petimi 200 GB ploščami v svojem prvem 1 TB disku, a ima to negativne posledice na hitrost in segrevanje trdega diska. Napredek...

X-Bit Labs - IBM je danes predstavil disk z največjo gostoto zapisa podatkov na kvadratni palec. Travelstar 80GN, kot se rekorder imenuje, ima kapaciteto 80 GB ter dosega gostoto zapisa 70 milijard bitov na kvadratni palec. IBM je takšno gostoto dosegel z izboljšavo svoje pixie dust tehnologije ter z uporabo elementa rutenija na magnetni plasti.

IBM napoveduje, da bodo dosegli mejo 100 milijard bitov na kvadratni palec še v prihodnjem letu. Travelstar 80GN je tako eden najhitrejših prenosnih diskov, saj ploščam, ki se vrtijo s 4.200 obrati na minuto, pomaga še 8 MB predpomnilnika. O dobavljivosti, ceni ter kvaliteti (IBM, khm, khm [:D]) še ni podatkov.

Yahoo News - Nekateri "strokovnjaki" še danes poudarjajo, da bi bilo najbolje, če se diski počasi umaknejo na odpad zgodovine in prepustijo prostor drugim manj mehaničnim napravam, vendar pa nič ne kaže, da se bodo diski, katerih tehnologija je starejša od računalnika PC, tako kmalu umaknili drugim rešitvam. Seagate je namreč pred kratkim predstavil svojo tehnologijo HAMR (heat-assisted magnetic recording), s katero naj bi se diskom povečala gostota zapisa na kvadratni palec na kar 50 terabitov. Za primerjavo: največje gostote se zapisa se danes trenutno gibljejo okoli 50 gigabitov na kvadratni palec. In kako naj bi Seagatu uspelo spraviti na magnetno ploščo tako veliko količino podatkov? Tako gostoto zapisa naj bi dosegli s segrevanjem mesta, kamor bi bili podatki zapisani, s posebnim laserjem. Vendar pa je tehnologija še vedno v povojih, zato jo bodo vgrajevali v diske šele čez 5 do 10 let.