Extremetech - Kapacitete diskov že nekaj časa ostajajo pribite ob mejo 4 TB, kar proizvajalci dosežejo s štirimi terabajtnimi ploščami. Zadnja večja revolucija se je zgodila leta 2006, ko je vzdolžni (longitudinalni) način zapisa podatkov na disk zamenjal pravokotni (PMR). Magnetizacija domen v disku sedaj namreč kaže navzgor ali navzdol (pravokotno na ravnino plošče in vzporedno z osjo vrtenja), s čimer je mogoče na enak prostor stlačiti več podatkov. A tudi ta tehnologija se zaletava ob fizikalne omejitve, saj je širina sledi (track), kot imenujemo koncentrične krožnice za zapis podatkov, že izjemno majhnih 75 nanometrov. Seagate je razvil tehnologijo, ki bo mejo gostote zapisa premaknila više. Imenuje se SMR (shingled magnetic recording oziroma strešniški magnetni zapis).
Ime je dobil, ker se podatki zapisujejo podobno, kot se na strehe zlagajo strešniki - prekrivajo se. Seagate je namreč sledi nekoliko zamaknil v vzdolžni smeri, v prečni smeri pa deloma prekril. To jim omogoča, da na disk trenutno stlačijo do 25 odstotkov več podatkov, v prihodnosti pa vse do 20 TB. Zato Seagate za prihodnje leto napoveduje trde diske s kapaciteto 5 TB. Sliši se odlično, a tehnologija ima svoje negativne lastnosti.
Branje ni nič drugačno, kakor v klasičnih trdih diskih (PMR), saj prekrivanje ni tolikšno, da bi predstavljalo oviro. Večji problem pa je pisanje, saj se hkrati prepiše tudi prekrita sled. To pomeni, da je treba pred zapisom prebrati vsebino sosednje sledi, nato pa zapisati obe, eno za drugo. Ker se sledi prekrivajo vsaka s svojimi sosedi, bi to seveda pomenilo učinek domin. Seagate je težavo rešil tako, da so sledi razdeljene v bloke, torej se ne prekrivajo po celotnem disku, ampak so med bloki razmaki, kjer se efekt domin ustavi.
In to je glavna slabosti novih diskov. Zapisovalna hitrost je počasnejša. Koliko počasnejša je, Seagate ni razkril. Če so razlike majhne, recimo 25 odstotkov, kolikor bomo pridobili pri kapaciteti, to ni velik problem. Veliki trdi diski se tako ali tako uporabljajo za skladiščenje podatkov, medtem ko imamo sistemske datoteke za vsakdanjo rabo na SSD-jih. V tem primeru bi si Seagate za počasnejši zapis prislužil odpustek. Nič pa niso povedali, kako je z zanesljivostjo zapisa. A glede na to, da bodo diski naprodaj že prihodnje leto in da že imajo delujoče primerke, lahko predpostavljamo, da je ta problem zadovoljivo rešen.
Seagate medtem poizkuša povečati količino zapisa, ki ga lahko spravimo na 1 ploščo.
Je pa veliko vprašanje kaj je boljše. Seagate trdi da ni pametno vključiti več plošč, saj postane disk nezanesljiv...medtem pa tudi Seagatova rešitev še zdaleč ni najboljša.
dodatek.: ssd je najboljši možen upgrade računalnika, ni pa nujen. Sodobni hdd so povsem dovolj hitri za povprečnega userja. Ko pa enkrat preizkusiš ssd pa povsem drži da ne moreš it nazaj na hdd. Vendar ssd na noben možen način ni tema te debate.
Pravzaprav razen za strežnike se tako velikih diskov itak ne rabi, doma je že ogromno, če imaš en 4TB disk, pa je... Edino za serverje je pa to dobra rešitev.
Back OT, načeloma mi ta novost ni všeč. Tudi ni jasno, komu naj bi bilo to točno namenjeno.
Capacity boost od samo 25% naj bi bil zanimiv _nekaterim_ strežnikom. Ampak taki so načeloma alergični na nove tehnologije. Hočejo diske, za katere obstaja neko zaupanje, da se ne bodo v neki točki vsi skupaj sesuli.
Ta crowd kupuje diske, ki se obnesejo in ki so na trgu že nekaj časa. Kar tole ni.
Majhne uporabnike pa verjetno skok s 4 na 5TB ne gane kaj dosti, sploh ob cenovnem premiumu in penalih pri naključnem r/w dostopu.
Tudi ni jasno, zakaj ne naredijo kvalitativnega preskoka s hkratnim delom večih glav, vpeljavo helija itd itd. TUdi modularnost bi bila lep dodatek. Da bi lahko recimo v sili odvil piksno s krožniki in glavami in jo privil na drugo elektroniko. Ali da bi recimo imel celoten krožnik z glavami v rezervi itd itd. In transparenten dostop k elektroniki za upravljanje.
Meni bi bil všečen disk, ki bi imel modularno zasnovo, povečano možnost data recoveryja po crashu, plac za prenosniško majhen DDR3-ECC modul za cache in ekstra power supply vhod za data retention.
Tudi brez povečanja kapactitete bi ga videl kot vreden upgrade. Pa je placa za povečanej kapacitete še več ko preveč, tudi če areal density ne povečajo. Pa hitrosti prenosa bi tudi lahko dvignili ohoho. Pa pocenili upgradeje in servis, če bi se le zmenili sami s sabo za interni standard pri sestavljanju kockic in podkockic elektronika/talarji/glave itd.
Majhne uporabnike pa verjetno skok s 4 na 5TB ne gane kaj dosti, sploh ob cenovnem premiumu in penalih pri naključnem r/w dostopu.
ne razumeš poante človek. Ni poanta v tem, da bodo obstajali 5 TB diski. Poanta je v tem, da premikajo meje in na 1 ploščo poizkušajo zapisat več kot je trenutno možno. Več kot 1 tb naj na 1 ploščo se namreč ne bi dalo več zapisat, ker so stvari enostavno premajhne in se manjše kot toliko ne da.
Kar se tega tiče, jim je uspel enormen uspeh, to se jim enostavno mora priznati. 25% gain je zelo, zelo veliko!!! ČE pa je zadosti zanesljivo, hitro in uporabno, pa bodo pokazale izkušnje.
Trenutno več kot 4 tb domači uporabniki ne rabijo, kar pa ne drži pri serverjih. Pa tudi domači uporabniki (beri pirati) bodo zelo veseli enormnih diskov ko bodo enkrat obstajali boljši in večji formati za glasbo in filme kot so danes. 4k video trka na vrata, mp3 so tudi že kar veliki postali. Povprečna igra ima okoli 15 gb.
Če pa to odbijemo, pa smo spet pri tem da je ssd zadosti velik za celoten sistem in ni potrebe po nakupu velikega hdd ampak samo 250 gb ssd.
ne razumeš poante človek. Ni poanta v tem, da bodo obstajali 5 TB diski. Poanta je v tem, da premikajo meje in na 1 ploščo poizkušajo zapisat več kot je trenutno možno. Več kot 1 tb naj na 1 ploščo se namreč ne bi dalo več zapisat, ker so stvari enostavno premajhne in se manjše kot toliko ne da.
Poanta je, da počnejo to ne za splošno priznanje ampak za to, da bo to nekdo plačal. To bo plačal, kdor to rabi. Kdo to rabi ?
nekoč so mislili da bo 640k zadosti za vse. ne bodi dinozaver prosim.
In ja, to so naredili zato, da se diski razvijajo naprej, kolikor je pač možno. Sicer bomo dobivali takšne nebuloze kot jo bo wd dal na trg. Kje si še videl disk s 7 ploščam, kot bo to storil wd pri 7 TB diskih...
in večja gostota pomen načelno tudi večje 2.5" diske normalne debeline... kar je velik plus imo, če si omejen s prostorom.
To imaš sicer prav, vendar osebno ne bi želel imeti za sistemsko particijo diska, ki ima čudno narejen write, ki upočasnuje sistem. Če si omejen s fizičnim prostorom se pač moraš zadovoljiti s terabajtom ali dvema prostora na internem disku, ostalo pa zmečeš v usb diske.
pač hiter disk daš za sistemca, ostalo za shrambo. Za shrambo ne rabiš dobrega writa, pač zapišeš in pustiš gor. Za povprečnega userja je to čisto ok.
Za hitro delo z diskom pa imaš prav, je ubijalsko. Samo ti pravim, da 1 tb na ploščo je magična meja, zadeli smo zid. Ugotavljajo kako ta problem rešit. WD se je lotil s kopičenjem plošč, seagate pa trdi da kopičenje plošč uniči zanesljivost, čemer načeloma verjamem.
Gre se za to, da nisi zmožen abstraktno razmislit in videt dobro lastnost v nečem, iščeš samo slabe, ne znaš izkoristit novosti.
Ali boš rajši imel čez 20 let kakšnih 10 diskov v sistemu, v vsakem po 7 plošč, da boš gor lahko shranil svojo najljubšo serijo v takrat aktualnem hd formatu? :D
Vsekakor. Zadeli ste ob zid. Ti si skupaj z njihovimi razvijalci v navalu obupa jebal mater vsem bogovom in napili ste se za isto mizo. Ne me smejat.
TI si v tej enačbi stranka ki plačuje in se naslaja nad reklamnimi materiali med petingom njihoih reklamnih oddelkov. Zid, ki ga čutiš, je zid med njimi in tabo.
Ostali tehnični in tehnološki zidovi so ali pa niso. Dostikrat gre za pogojne meje, ki to so ob določenem pogoju, ki ni nujno tehničen in je komot političen ali kaj podobnega.
Komot gre za to, da najraje ne bi vlagali v kake fundamentalno nove veje razvoja ampak bi preigravali stare, vsaj dokler konkurenca to počne. Bistveno nove ideje niso samo strošek ampak predvsem rizik.
Ostali tehnični in tehnološki zidovi so ali pa niso. Dostikrat gre za pogojne meje, ki to so ob določenem pogoju, ki ni nujno tehničen in je komot političen ali kaj podobnega.
aha, obstaja političen konstrukt, da ne morejo narest več kot 1 tb na ploščo. bravo.
zato rajši rajši 25% povečan prostor z opaznimi udarci pri hitrosti. bravo res.
Diske polnjene s helijem so razvijali 6 let. 6 let!!! Da bi lahko razvoj diskov napredoval, bi se manj greli, mirneje tekli, manj trenja itd. Veš koliko denarja gre v tak razvoj? Ampak ne, vse je le političen konstrukt. Reči še da je Janša tako rekel in sva zaključila debato.
aha, obstaja političen konstrukt, da ne morejo narest več kot 1 tb na ploščo. bravo.
Hvala. Kot je obstajal političen konstrukt o tržni ceni LCD panelov. In so vpletenim opizidili ohoho kazni. Pa to ni osamljen primer. Takih je polno. Dežujejo stalno.
do 1 tb veš kako skokovit razvoj je bil, kajne? v 10 letih so prišli do tja iz 80 gb diskov. Potem pa se je razvoj ustavil. Sledi na plošči so trenutno 75 nanometrov narazen. Zate nevem, samo sam si niti predstavljati ne morem kaki grozovito blizu je to. Tii si lahko? Pač bralne in pisalne glave imajo tudi neko mejo, ki je trenutno ne zmorejo premostit. Zato dajejo takšne rešitve na trg.
Saj nekega dne bo obstajalo kaj drugega, samo trenutno drugega kot vrtečih plošč nimamo. 250 gb ssdji so pač še vedno premajhni in predragi, da bi bili primerni za shrambo.
Ampak vseeno...bi rajši, da se razvoj ustavi? Da imamo 1 tb na plato in konec debate? Potem bi se lahko isto ustavili pri razvoju procesorjev in v nedogled višali frekvenco jedra namesto da so naredili večjedrne procesorje. Pač razvoj mora bit. Prvi dvojedrni procesorji so bili precej slabi, hudo neizkoriščeni, pa jih je trg vseeno sprejel. Kljub temu da jih nihče ni potreboval. (vsaj ne v tistih časih, ko še niti ni blo aplikacij k bi izkoristile večjedrnost).
do 1 tb veš kako skokovit razvoj je bil, kajne? v 10 letih so prišli do tja iz 80 gb diskov. Potem pa se je razvoj ustavil. Sledi na plošči so trenutno 75 nanometrov narazen. Zate nevem, samo sam si niti predstavljati ne morem kaki grozovito blizu je to. Tii si lahko? Pač bralne in pisalne glave imajo tudi neko mejo, ki je trenutno ne zmorejo premostit. Zato dajejo takšne rešitve na trg.
ne, ne vem, kako je to. Servisiram mašine od prvih SPektrumov, na QLu sem ustvaril ( in skuril!) čuda, zadnje žepnine sem dal v Iskri skladiščniku za črnobelo ELEKTORNIKO + katodno cev, iz katere sem si setavil monitor, barvne monitorje njihovih terminalov sem predeloval takoza QL-a ( PAL ) kot atarija ST ( v barvah PAL, črnobelo bližje VGA). naredil sem svoj elektroniko za hard disk, RAM razširitev zanj sem lahko zlotal zanj iz 9-bitnih memory stickov za PCja pijan in v spanju v okvirih ene ure ( brez tiskanine), prvi proc, ki sem ga navil posebej je Atarijeva 68000-ka, z diski sem od prvih 10 MEGA bajtnih MFM diskov, na pamet sem znal razlike med MFM in RLL kodiranjem, ko so prešli na to. Lastil sem si prve 40 MEGA bajtne mislim da Seagatove ( ali Wetern Digital, ne spomnim se točno) IDE diske za raju itd itd itd.
Ampak ne vem kako je to. Je neka fizikalna konstanta, ki je jaz očitno ne razumem, ki preprosto onemmogoča vpis več kot DESETIŠKEGA terabajta na plato tri pa pol col. Neka skrivna povezava med dolžino palca konstanto PI in Planckovo dolžino.
Ti to očitno razumeš, meni so pa vmes možgani okosteneli in enostavno nimam več bitov za to. Sploh pa je med teboj in menoj narava obupala in prešla z 32-bitnega na 64-bitni DNK. Midva praktično ne pripadava več isti vrsti...
Seagate presented shingling as a way of boosting the Perpendicular Magnetic Recording (PMR) technology today's drives use. The storage world is approaching the superparamagnetic limit of about 1Tbit/in2 areal density, and beyond that limit the magnetic grains making up the bits are so small that they flip their magnetic polarity in response to temperature changes and neighbouring grain influence, rendering data storage impractical.
Previously Seagate has said we should expect its first SMR drives (with 4.8 to 5TB capacities) this year and HAMR drives in 2014 (capable of storing up to 6.4TB). Clearly, SMR and HAMR products will overlap, with, we suppose, SMR drives used for low-random-write-rate applications and HAMR used for high-write-rate applications, and flash hybrid drives used for high-read-rate software when affordable capacity is needed compared to SSDs.
SMR izgleda precej neuporaben, zaradi tega:
A problem comes when data has to be re-written: the write head is relatively wide and its new track area will overlay the next track area, thus deleting it. So the disk system has to read the about-to-be-overlaid track area, save that data, write the new data and then, crucially, write the preserved data back in its place.
However this second act of writing overlays the next track. So the data in the about-to-be-overlaid area, has to read, preserved, and so on to the end of the disk, were it not for the insertion of spaces between groups or bands of tracks so as to confine successive re-writing within a band of tracks. Seagate will not say how many tracks there are in a band. It does point out that the spaces between bands are wasted, in the sense they could be used to record data.
do 1 tb veš kako skokovit razvoj je bil, kajne? v 10 letih so prišli do tja iz 80 gb diskov. Potem pa se je razvoj ustavil. Sledi na plošči so trenutno 75 nanometrov narazen. Zate nevem, samo sam si niti predstavljati ne morem kaki grozovito blizu je to. Tii si lahko? Pač bralne in pisalne glave imajo tudi neko mejo, ki je trenutno ne zmorejo premostit. Zato dajejo takšne rešitve na trg.
ne, ne vem, kako je to. Servisiram mašine od prvih SPektrumov, na QLu sem ustvaril ( in skuril!) čuda, zadnje žepnine sem dal v Iskri skladiščniku za črnobelo ELEKTORNIKO + katodno cev, iz katere sem si setavil monitor, barvne monitorje njihovih terminalov sem predeloval takoza QL-a ( PAL ) kot atarija ST ( v barvah PAL, črnobelo bližje VGA). naredil sem svoj elektroniko za hard disk, RAM razširitev zanj sem lahko zlotal zanj iz 9-bitnih memory stickov za PCja pijan in v spanju v okvirih ene ure ( brez tiskanine), prvi proc, ki sem ga navil posebej je Atarijeva 68000-ka, z diski sem od prvih 10 MEGA bajtnih MFM diskov, na pamet sem znal razlike med MFM in RLL kodiranjem, ko so prešli na to. Lastil sem si prve 40 MEGA bajtne mislim da Seagatove ( ali Wetern Digital, ne spomnim se točno) IDE diske za raju itd itd itd.
Ampak ne vem kako je to. Je neka fizikalna konstanta, ki je jaz očitno ne razumem, ki preprosto onemmogoča vpis več kot DESETIŠKEGA terabajta na plato tri pa pol col. Neka skrivna povezava med dolžino palca konstanto PI in Planckovo dolžino.
Ti to očitno razumeš, meni so pa vmes možgani okosteneli in enostavno nimam več bitov za to. Sploh pa je med teboj in menoj narava obupala in prešla z 32-bitnega na 64-bitni DNK. Midva praktično ne pripadava več isti vrsti...
Bomo mi zagotovo isti leta 2040, ne skrbi. Ampak hey, takrat si bom lahko rekel glej ga zlomka, Brane je imel prav. Res lahko na plato zapišemo več kot 1 tb.
In ja, me zelo veseli da si takrat znal vse o MFM IN RLL, vendar kot je standardno si pač nehal brati kaj se dogaja. To se nam zgodi vsem kdaj pa kdaj. Trditi, da je to samo politični konstrukt, kot si rekel zgoraj pa je samo odraz tvojega emšota. (ni mišljeno slabo, le opazka pri komuniciranji s starimi sabljami, ki zelo radi vpletajo politiko v vse možne aspekte življenja).
Medtem pa preberi kaj ti je kopiral Jinto. Trditev, ki jo je kopiral trenutno zelo drži. Sovražiti napredek iz čistega principa, kot to počneš ti pač nima pomena. Pomisli malo.
ps.: sem še enkrat prebral kaj si napisal. Če si bil tako grozovito navdušen nad tehniko in si znal svojo elektroniko za hdd naredit lahko rečem samo da upam da si naredil podjetje, ki to dela.
Medtem pa preberi kaj ti je kopiral Jinto. Trditev, ki jo je kopiral trenutno zelo drži. Sovražiti napredek iz čistega principa, kot to počneš ti pač nima pomena. Pomisli malo.
To, da bereš barvne napise na nalepkah in da ti je toplo pri srcu, ko se ti na sejmu nasmehne njihova maržoretka na štandu še ne pomeni da si v stiku s tehniko.
Ključ do poznavanja tehnike gre skozi branje tehnične literature, ne skozi kopiranje linkov random userjev na materiale, ki so jih pred tem tehnični idioti že ene 15x prevedli in predelali ene drugim, da se je rezultat prikotalil do nekega url-ja, kjer jih je nekdo pobral.
prav, pa naredi svoje podjetje in naredi disk z večjo kapaciteto, dokaži da imaš prav.
Me preseneča da nisi ustvaril podjetja k bi delalo zaslone in diske. Eno je napihovanje na forumu, nekaj drugega pa da bi iz te garažne akcije naredil apple.
No, saj recimo da ti verjamem, 1 tb na disk je magična meja zaradi politike. Nimam volje prepričevati staro sabljo v moderno tehniko (oziroma to je povsem napačen izraz. Bi bilo bolje če bi rekel da nimam volje prepričavti v bilokaj), imam preveč takšnega dela doma s starimi starši.
hja, verjetno se spomniš časa ko si bil mlad in imel voljo slediti rečem, medtem pa so stari očetje trdili da računalnik ne sme biti manjši od 3 delne omare. Si samo debelo zijal, ko so ti pravli da nimaš prav, ko si katodne cevi montiral skup na atarija.
Back OT, načeloma mi ta novost ni všeč. Tudi ni jasno, komu naj bi bilo to točno namenjeno.
Capacity boost od samo 25% naj bi bil zanimiv _nekaterim_ strežnikom. Ampak taki so načeloma alergični na nove tehnologije. Hočejo diske, za katere obstaja neko zaupanje, da se ne bodo v neki točki vsi skupaj sesuli.
Ta crowd kupuje diske, ki se obnesejo in ki so na trgu že nekaj časa. Kar tole ni.
Majhne uporabnike pa verjetno skok s 4 na 5TB ne gane kaj dosti, sploh ob cenovnem premiumu in penalih pri naključnem r/w dostopu.
Tudi ni jasno, zakaj ne naredijo kvalitativnega preskoka s hkratnim delom večih glav, vpeljavo helija itd itd. TUdi modularnost bi bila lep dodatek. Da bi lahko recimo v sili odvil piksno s krožniki in glavami in jo privil na drugo elektroniko. Ali da bi recimo imel celoten krožnik z glavami v rezervi itd itd. In transparenten dostop k elektroniki za upravljanje.
Meni bi bil všečen disk, ki bi imel modularno zasnovo, povečano možnost data recoveryja po crashu, plac za prenosniško majhen DDR3-ECC modul za cache in ekstra power supply vhod za data retention.
Tudi brez povečanja kapactitete bi ga videl kot vreden upgrade. Pa je placa za povečanej kapacitete še več ko preveč, tudi če areal density ne povečajo. Pa hitrosti prenosa bi tudi lahko dvignili ohoho. Pa pocenili upgradeje in servis, če bi se le zmenili sami s sabo za interni standard pri sestavljanju kockic in podkockic elektronika/talarji/glave itd.
Kvalitativni preskok na več glav je možen (v osnovi je že izveden če malce postrani pogledaš - večplaterski disk natanko to je), vendar ga firma kot taka ne bo nikoli izpeljala, saj raje kot več glav lahko naredijo več diskov. (Vsaj do zasičenja trga ne, ko bodo morali postati inovativni (če ne šteješ uničevanje konkurence kot inovativnost)) Sam veš da je elektronika taka kakor je že par let. Notri je par arm procev, nekaj rama in podobne osnovne periferije. Na rangu elektronike (kar se ne tiče glav in ojačevalca), ohišja in motorčka nekih novih rezultatov ne boš videl in jih tudi ni (Ok, odstranili so en drat iz navitja motorčka - to je bil praktično celoten razvoj kar se tiče njega)
Razvoj se dela na glavah, bolj občutljivih ampih in platah, ter ECC algoritmih. Ram na disku je stran vržen EUR (sicer se že par let čudim kje jim uspeva dobivati čipe tako majhnih kapacitet saj jih že zdavnaj ne proizvajajo več) - namreč vodila so danes dovolj hitra da lahko izkoriščaš kar sistemskega in upam da bo kmalu omogočen direct HDD access v primeru SSD IN HDD, samo te želje ne bodo uslišane. HDD controler v sam CPU ni tako prokleto težko zariti. Magari programsko, več kot dovolj. Pa še kakšen ns hitrejši dostop bi mel ob direktnem pisanju v ram, brez da bi se morali podatki prvo ustavljati v procu diska.
Helij in podobne izboljšave - niso v interesu delničarjev in podobne tehniško neumne srenje (Pa tudi cost-effort/benefit je premajhen) Piksno s glavo in krožniki lahko odviješ že danes - samo je to drugače rešeno, menjaš zunanji pcb. Samo ohišje ni čisto nič več kot piksna, še pokrov je pri parih diskih iz alu nalepk in ne več polne pločevnine.
Ves razvoj diskov je šel v hibridizacijo, enako kot pri elektro avtih, je to razen za nekaj zelo ozkih primerov uporabe stran vržen denar.
Trenutni razvoj ki naj bi teh 25% dobil s polaganjem magnetkov 'malce drugače kot ponavadi' bi moral biti verjetno združjiv s tehnologijo za nazaj. Imajo en način proizvodnje tako kot 'intel za waferje' (vem, ja, jih ne proizvajajo, samo verjetno you get the point) in tega se držijo kot pijanci plota. New tech bo razlikovan samo v 'glavi' in fw diska. Ena bo imela perfomance, druga storage mode.
Sicer bi bila prava rešitev taka, da bi ta FW lahko po želji prilagajal. Ni vrag da nebi storage mode glavo 'dumb-down'-al na performance režim po želji, s verjetno potrebnim formatom diska. Opcijsko bi lahko imel performance režim tudi do zapolnitve 99.9% kapacitete diska. Nato pa ti ekstra podatke 'overburna' preko obstoječih, ki jih tako ali tako rabi prepisati.
In potem bodo diski z oznakami 4-5TB. Še ena drkalica za marketingarje.
Men samo ni jasno zakaj Seagate ne forsira hibridnih desktop pogonov. Prvi so začel s hibridnimi pogoni za prenosnike, pol pa je vse utihnilo čeprav so najavili tud desktop modele.
Lahko pa to delno rešuješ s kombinacijo kakšnega najmanjšega in najcenejšega SSD-ja oz kot sem naredil sam spominske in kupiš eBoostr za 7 EUR. Nakar ti zadeva cacha vse pomembne podatke iz celotnega navadnega HDD-ja, da ti ne visi gor zgolj OS, ki ga itaq bootaš 1x na mesec če sploh...
Če bodo te hibridne pogone popravili ni problema. Ampak dokler jih ne popravijo je meni osebno navaden HDD boljši. Imel Hibrida od Seagate pa je imel grozne probleme s prihajanjem iz sleepa in hibernata. Hitrost zapisovanja in odzivnost je pa enaka trenutnemu WD HDD disku (100 MB/s). Če hočejo forsirat nek hibrid, naj ga najprej naredijo uporabnega. Pri meni se ni izkazal ne za zanesljivega in ne za nekaj boljšega od navadnega HDDja.
Pri meni se ni izkazal ne za zanesljivega in ne za nekaj boljšega od navadnega HDDja.
V teoriji je hibrid najbolše iz obeh svetov, v praksi je pa prepogosto najslabše od obeh svetov. Murphy?
Med drugim tudi to. Glede na to da se je sam OS kakor tudi FS spremenil, potrebe po branju ogromnega števila majhnih datotek ni več. Vse kar je večjega je v zip paketih kateri se razpakirajo v ram po potrebi. Superfetch in prefetch pa rešita še par ostalih problemov. Npr w8 je na teh diskih presneto hiter/odziven, ko je vse skupaj naloženo v ramu po nekaj urah uporabe (je pa do takrat precej ubogo vse skupaj) Načeloma se dandanes naprav več ne ugaša in se jih samo daje v stand-by, več rama pa je bolje od več disk bufferja.
SSD > Dober navadni disk > Hibrid (performance per EUR)
ne bo držalo, seagatov hibrid po performansu poje diske ki se vrtijo z 10.000 rpm.
Kako je s starimi hibridnimi modeli nevem, ampak najnovejši deluejo odlično brez najmanjših težav.
In ja, naprave se ugaša. Ugaša jih 99% uporabnikov. Prižgane jih pušča le določen procent geek populacije. (saj veš, če ti nekaj delaš iz navade pač ni nujno da to dela večina. Večina ljudi se recimo še vedno na smrt boji resetirat računalnik, saj naj bi mu to škodilo :D ) Da bi jih pustili prižgane nonstop? Joj, bog ne daj da bi si to dovolili. Pač takšna je situacija, ne trdim pa da je prav da je tako.
ne bo držalo, seagatov hibrid po performansu poje diske ki se vrtijo z 10.000 rpm.
A štekaš performance / € kar sem gor napisal ?
Za razliko v ceni si dokupiš 8GB rama in ga uporabiš kot superfetch buffer. Performans bo enormno večji.
Če praviš da poje 10k RPM diske jih potem še pobruha ko ga postaviš ob bok pravemu SSD-ju, ali pa superfetchu.
In ja, naprave se ugaša.
Ne se jih ne.
Modemi, tv-ji, stb-ji, telefoni, to vse lavfa v stand-by. Ekran ponavadi tudi. Kar se laptopov tiče gre vse v stand-by, ker človek nima časa čakati da se sistem postavi. Stacionarci pa gredo tudi v stand-by če ima uporabnik 3 čiste pri sebi in redno uporablja komp, ne da gre 1x na teden pogledati porniče v IE
superfetch ne deluje ravno najbolje, nekega opaznega izboljšanja performansa ni. Pač ja, dela morda malce hitreje. Ampak premalo, da bi bilo izmerljivo.
hdd + enormna vsota denarja porabljena za ogromno rama je neprimerljivo slabše od hibrida in normalne količine rama kar je še vedno slabše od ssd in normalne količine rama.
spanja ne uporabljam, ker ssd zadosti pohitri sistem da standy povsem izgubi svoj namen. Morda mirovanje, če se mudi in je treba prenosnik zelo na hitro zapreti in iti naprej.
Sploh ne razumem omejenega pogleda nekaterih. Saj se bo tehnologija še razvila. Če ne pa ne, bo pa prišlo kaj drugega.
Podobno je bilo pri CPU-jih. Prišli smo do magične meje 5 GHz preko katere ni šlo. Pa smo šli na dvo in štirijedrnike. Kljub temu, da je kristalno jasno, da se vsega pač ne da paralelizirati, so današnji CPU-ji bistveno hitrejši od enojedrnih predhodnikov.
Pustimo torej času čas. 4 TB bo verjetno v nekem trenutku postalo premalo. SSD-ji bodo pa še vedno predragi, tako da bodo 20 GB HHD-ji prišli še kako prav. Še danes se za arhive uporabljajo tračne enote namesto HHD, pa vemo da jih je čas povozil pred 30 leti.
Jaz sem bral eno raziskavo, kjer so ugotovili, da če narediš backup na disk in ga daš v omaro, sploh ni nujno, da ti bodo podatki ostali za vedno. V bistvu se relativno hitro začnejo corruptati (~10+ let, z primeri že po nekaj letih).
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
