Slo-Tech - Priznani založnik znanstvene literature Springer Nature je aprila izdal knjigo Mastering Machine Learning: From Basics to Advanced, ki bi očitno lahko služila kot zgled, kako umetne inteligence ali strojnega učenja ne smemo uporabljati. Številne reference v knjigi so neobstoječe ali močno napačne, so ugotovili na Retraction Watch. V knjigi ni navedeno, da bi avtorji uporabljali umetno inteligenco, a sumljivi citati namigujejo na to. Felicitas Behrendt iz Springer Nature je dejala, da primer preiskujejo.

Da je z referencami nekaj narobe, je prvi opazil - paradoksalno - stroj. Google Scholar je avtorje del, ki jih knjiga citira, obvestil o novem citatu. A ti so hitro ugotovili, da so citirana njihova neobstoječe dela, o čemer so obvestili Retraction Watch. Tam so analizirali reference in ugotovili, da jih precej sploh ne obstaja. Druge pa so citirane napačno, denimo rokopisi z arXiv, ki na koncu niso bili objavljeni, so navedeni kot objave v revijah, denimo IEEE Signal Processing...

Slo-Tech - Medtem ko smo se že navadili, da na internetu ne smemo verjeti vsemu, so bile vsaj izdane in recenzirane knjige sprejete kot bolj avtoritativni priročniki. Umetna inteligenca kani spremeniti tudi to, je lepo prikazala poplava priročnikov o gobarjenju, ki so se znašli v spletnih knjigarnah Amazon in Barnes & Noble. Ti so namreč smrtno nevarni.

Na prvi pogled so knjige videti povsem legitimno, dasiravno imajo izumetničene naslove (na primer The Supreme Mushrooms Books Field Guide of the South-West). Napisali so jih avtorji, ki jih ne pozna nihče, preseneča pa njihova plodovitost. Posamezni avtorji so izdali več deset knjig v kratkem obdobju, nekateri tudi v več jezikih. Težava pa je, da so informacije v knjigah napačne. Opisi gob so pomanjkljivi in lahko povzročijo zamenjave in pomote, ki se končajo tudi tragično. Razlike med užitnimi in strupenimi gobami so lahko zelo majhne, posledice pa velike. Prav tako je v priročnikih nekaj nenavadnih nasvetov, denimo uporaba okusa in vonja za...

Ars Technica -
»OK Google, kaj je v Whooper burgerju.« Tako se konča televizijska reklama verige restavracij s hitro prehrano Burger King, ki so jo prvič na malih ekranih predvajali včeraj. Po eni strani je reklama genialna – zadnji izrečeni stavek je namreč prek televizijskih ekranov sprožil googlovega AI sistema na vseh pametnih telefonih, ki so bili v času predvajanja dovolj blizu zvočnikov. In googlov asistent je začel naštevati sestavine Whooperja. Vendar je mašilec žil tokrat očitno šel predaleč.

Prvi je udaril internet

Takoj po prikazu prvega oglasa na televiziji so forumi, twitter in druga spletna družabna omrežja napovedala vojno Burger Kingu. Hitro je postalo jasno, da googlov asistent dobiva podatke o sestavinah Whooperja iz Wikipedije. In posledično je stran...

Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Katera podjetja so se pred desetimi leti najbolj zanimala za študente elitnih tehničnih fakultet – inženirje, matematike, fizike in programerje? Če bi prešteli pojavljanje tehnoloških zvezdnikov na medijskih naslovnicah, bi najprej pomislili na informacijske in spletne velikane ali na živahne startupe v silicijevi dolini. A bi se zmotili. Največji zaposlovalec matematičnih možganov je bil Wall Street.

Banke, zavarovalnice in naložbeni skladi so že začetnikom ponujali po 100.000 dolarjev letne plače, stanovanja, zdravstveno zavarovanje in milijone na računih. Nekatere študente je pritegnil razkošen življenjski slog v svetu financ, drugi so izračunali, da bodo lahko že v kakem letu poplačali visoke študijske kredite. Njihova naloga je bila iskati milisekundne prednosti pri nanotrgovanju, ki so ga omogočali matematični algoritmi, preoblečeni v softverske robotke. Finančni sektor je odkril prednosti algoritmov in sprožil pravo oboroževalno možgansko vojno.

Vendar je bila romanca med...

Slo-Tech - Ko sem med pripravami na intervju z Jevgenijem Morozovom še enkrat prebiral njegovo prvo knjigo The Net Delusion in nekatere najbolj odmevne eseje – denimo uničujočo kritiko Jeffa Jarvisa in njegove knjige Private Parts ter strogo recenzijo biografije Steva Jobsa –, me je najbolj zanimalo, ali bo v pogovoru vsaj približno tako jezen kot zna biti za tipkami.

Morozovska jeza za tehnološko in novomedijsko publicistiko ni ravno pogosta, saj med avtorji knjižnih uspešnic in zvezdniškimi imeni na govorih TED prevladujejo dobrodušni tehnološki optimisti, ki prebivajo na vzhodni obali ZDA in internetne revolucije večinoma spremljajo na računalniških zaslonih. Osebna zgodba mladega Belorusa je drugačna, saj je kot internetni aktivist spremljal začetke demokratičnih gibanj po različnih postsocialističnih evropskih državah, doživljal njihove prve uspehe, a tudi streznitve.

Množičnim protestom, ki so se začeli na družabnih omrežjih, so kmalu sledile cenzura, aretacije ter uporaba interneta...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...

Reuters - Francoski založniki knjig Albin Michel, Flammarion and Gallimard so vložili tožbo zoper Google zaradi nedovoljenega skeniranja njihovih knjig. Gre za 9.797 knjig, ki jih je Google brez dovoljenja vključil v Google Book Search. Založniki zato terjajo plačilo 1000 dolarjev odškodnine na knjig, kar znese skupno slabih 9,8 milijona dolarjev. Čeprav je v Google Book Searchu več kot 12 milijonov knjig, so se tožniki omejili na naslovu, za katere lahko dokažejo nedovoljeno reproduciranje.

Tolikšno vrednost odškodnine pa so naračunali po zgledu tožbe iz leta 2009, ko je skupina La Martinière v podobni tožbi zoper Google dobila prisojeno tako visoko odškodnino. Tisti primer še čaka epilog, saj se je Google na razsodbo pritožil. Tako v...

Slo-Tech - Članki, komentarji, predavanja in blogi o varstvu elektronske zasebnosti se pogosto začnejo z dvema primeroma: romanom 1984, v katerem je britanski pisatelj George Orwell uporabil idejo »velikega brata«, in filmom Stevena Spielberga Posebno poročilo (Minority Report), kjer posebna policijska enota preprečuje zločine, še preden se zgodijo.

Orwellova knjiga in Spielbergov film opisujeta prihodnjo družbo, v kateri velika država s pomočjo tehnologije nadzoruje svoje državljane – ne le njihovega gibanja, temveč tudi misli, besede in dejanja. Nadzorne kamere spremljajo javne prostore. Osebne tehnološke naprave kukajo v zasebne kotičke. Zabeležena je vsaka bančna transakcija ali elektronsko sporočilo. Računalniki prečesavajo povezane podatkovne baze in s pomočjo naprednih statističnih vzorcev izračunavajo dogodke, ki jih želi oblast preprečiti – od javnih protestov in revolucij do terorističnih operacij. Tehnologija je postala orodje totalitarne oblasti, upor je postal zaradi popolnega...

Ars Technica - V začetku leta 2012 lahko pričakujemo prvo biografijo o izvršnem direktorju in splošnem vodju Appla, Stevu Jobsu. Sicer to ne bo prva biografija, a bo po drugi strani prva, ki bo dobila Jobsovo potrdilo za izid ter v katero bodo vključeni intervjuji s sodelavci iz Appla, Jobsovo ožjo družino in Stevom Jobsom samim. Avtor biografije bo Walter Isaacson, nekdanji pisec člankov za revijo Time. Mnogo bolj relevanten podatek o avtorju, ki je z delom na Jobsovi biografiji začel že daljnega leta...

Ars Technica - Glavna prednost običajnih, papirnatih knjig je bila njihova cenenost, če ste kupili letno članarino v lokalni knjižnici in si jih izposojali. Kljub praktičnosti Kindla (nanj je mogoče naložiti nekaj sto knjig, pa vseeno tehta le četrt kilograma) je bil ta vseeno dražji, saj je bilo vse knjige treba kupiti. S tem ni nič narobe, če ste knjižni molj in imate doma že tako ali tako manjšo knjižnico, a večina bralcev veselo izkorišča knjižnice oz. prav takšne prijatelje, od katerih si knjige izposojajo.

Kindle sicer še ne bo dobil prave knjižnice, a naj bi Amazon do konca leta omogočil posojanje knjig svojim prijateljem. Žal bo to precej omejeno, saj boste knjigo, ki ste jo kupili, lahko posodili le enkrat za 14 dni, v stilu papirnate knjige...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...