Slo-Tech - Novo leto je prineslo nov sveženj avtorskih del, ki jim je potekla zaščita. Po aktualni ameriški zakonodaji, od koder je za naš prostor mnogo relevantnih del, se to zgodi 95 let po stvaritvi. Od včeraj so torej v javni lasti filmi, knjige, stripi, ilustracije in seveda vsi junaki iz teh del, ki so bili objavljeni leta 1929. To ni tako zelo neuporabno, kot bi nápak dajala slutiti oddaljena letnica.

V letu 1929 so nastali lika Popaj in Tintin, roman Lastna soba avtorice Virgine Woolf, Hemingwayjev roman Zbogom orožje, Hitchcockov film Izsiljevanje in številni drugi presežki. Vsi ti so odslej v javni lasti, zatorej jih lahko kopira in uporablja vsakdo. To prinaša tudi dovoljenje za izdelavo izpeljanih del. Nedvomno lahko pričakujemo grozljivke in pornografske vsebine, v katerih bo Popaj v glavni vlogi. Seveda pa bo to moral biti Popaj iz leta 1929 in ne kakšna novejša verzija, saj so kasnejše verzije grafično drugačne.

Malce drugačna pravila veljajo za izvedbo glasbenih del oziroma...

Slo-Tech - Napočil je dan, za katerega se je zdelo, da ga nikoli ne bo. Prva verzija Miki Miške, ki jo je Walt Disney premierno predstavil v kratki risanki Steamboat Willie leta 1928, je prešla v javno last. Po ameriški zakonodaji je materialna avtorska pravica omejena na 95 let, zato je danes potekla na delih, ki so izšla leta 1928. A zgodba je širša od ene risanke.

Walt Disney Company je eden velikanov popularne kulture, ki je igral ključno vlogo pri sprejemanju zakonodaje o avtorskih pravicah. Nekoč je avtorska pravica v ZDA trajala le 14 let z možnostjo podaljšanja še za enkrat toliko, kasneje pa so z več spremembami zakonodaje dobo podaljševali. To se je zgodilo vsakokrat, ko je kazalo, da bo Miki Miška prešla v javno last, nazadnje leta 1998. Walt Disney Company je bil eden največjih lobistov, zagotovo pa ne edini. Miki Miška je namreč več kot zgolj eden izmed likov podjetja, je najprepoznavnejši, najpomembnejši in tudi najbolj dobičkonosen. Navsezadnje ima podjetje silhueto glave tega...

Slo-Tech - Čez dva dni bo Evropski parlament glasoval o novi direktivi o enotnem digitalnem trgu, ki med drugim prinaša tudi poostritev pravil glede avtorske zaščitene do te mere, da načenja svobodo interneta. Organizacije, ki zagovarjajo odprtost in svobodo interneta, so že jasno izrazile nasprotovanje novi direktivi, ki pa je na pristojnem odboru že dobila zeleno luč. Zaradi tega je Wikipedija posegla po nekonvencionalnih ukrepih.

Medtem ko na slovenski verziji strani ni sprememb, na angleški Wikipediji pa se pojavi obvestilo o problematiki prihajajoče direktive, je v Italiji ukrep drastičen. Danes je italijanska verzija Wikipedije v Italiji nedostopna. Obiskovalce namesto želenih člankov pričaka opozorilo, da Wikipediji ob spremembi nove direktive grozi tudi zaprtje. Piše tudi, da bi sprejem uredbe povzročil, da...

Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Slashdot - Kot vemo, traja avtorska pravica za časa življenja avtorja in še 70 let po njegovi smrti, vendar običajno to ni edina pravica, na katero je treba paziti. V glasbi denimo je zelo običajno, da tako vokale kot glasbo izvedejo ločene osebe, tako v resni (orkestralni) kot v popularni glasbi. Bieberjev megahit Baby so denimo "skupaj" z njim spisali še štirje drugi profesionalni pisci, da ne omenjamo ostalih članov produkcijske ekipe. Vse te osebe - soavtorji, izvajalci oz. proizvajalci fonogramov (slednji si dandanes...

Slo-Tech - Še ena zanimiva iz luksemburških sodnih dvoran: Sodišče Evropske Unije je pred malo več kot mesecem dni odločal v sporu med italijanskim združenjem izvajalcev in založnikov in zasebnim zobozdravnikom, glede vprašanja, ali mora slednji zaradi predvajanja glasbe v svoji ordinaciji plačati nadomestilo. Rekli so, da ne, ker se nadomestilo za javno priobčitev glasbe plačuje zgolj in le, ko se glasba dejansko priobči javnosti in to v pridobitni namen.

Zadeva je odraz širših svetovnih trendov prekomernega licenciranja glasbe, ter (zlo)rabe pravnega sistema v ta namen. Zgodila se je v sosednji Italiji, kjer je lokalno združenje proizvajalcev fonogramov (Società Consortile Fonografici) stopilo v stik z italijansko zbornico...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...

Slo-Tech - Tako kot avtorji slo-tech novic tudi BBC-jevi novinarji kot vir često uporabljajo socialna omrežja; ne samo zato, ker je ceneje, ampak tudi, ker so tovrstne informacije pogosto boljše od uradnih poročil. BBC je med poročanjem o nedavnih Londonskih izgredih uporabil številne twitte in predvsem twittane fotografije ljudi v neposredni bližini izgredov, kot vir pa niso navedli avtorja posta (navedba avtorstva, attribution), ampak zgolj "from twitter". S tovrstno krajo vsebin se dokaj redno srečujejo tudi naši blogerji; no eden od angleških - Andy Mabbett - pa je BBC-ju celo poslal pritožbo. V...

Slo-Tech - Da je avtorsko pravna zakonodaja potrebna temeljite prenove, je postalo očitno že marsikomu. Zato je gotovo zelo razveseljivo dejstvo, da je Urad RS za intelektualno lastnino pričel pripravljati novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Urad je konec aprila vse zainteresirane pozval k pošiljanju predlogov zakonskih sprememb, rok za oddajo obrazloženih predlogov pa je do konca tega meseca.

Enega izmed predlogov so pripravili tudi sodelavci pri projektu Creative Commons Slovenija. Predlagajo predvsem dvoje.

Prvi njihov predlog je, da se ukine obvezno kolektivno upravljanje pravic v primeru neodrskih pisanih in glasbenih del oz. vsaj možnost svobodne izbire avtorjev glede tega. Ta predlog bi avtorjem omogočil svobodno izbiro priobčitve njihovega dela javnosti.

Trenutna zakonodaja je namreč taka, da v njihovem imenu ne glede na njihove želje nadomestilo prejme kolektivna organizacija - SAZAS oz. Zavod IPF. Ta rešitev bi tudi omogočila, da bi se nepridobitni producenti oz....

Ars Technica - Ars Technica poroča o zanimiv potezi odbora evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje, ki je zavrnil predloga glasbene industrije o obveznem filtriranju internetnega prometa in o uskladitvi zakonodaje z ameriško.

Predlog o obveznem filtriranju bi ponudnike internetnih storitev obvezal preprečevati uporabo programja za izmenjavo datotek, na kar se je odzvala organizacija EFF Europe, uskladitev evropske zakonodaje ki zadeva avtorske pravice z ameriško pa bi podaljšala življenjsko dobo avtorskih pravic nad zvočnimi in filmskimi posnetki s trenutnih 50 let po smrti avtorja na 70 let po smrti avtorja.

Odbor je zavrnitev utemeljil z nezdružljivostjo zahtev v amandmajih z začrtano kulturno politiko EU.

Slo-Tech - Veliko ljudi vzame avtorske pravice za nekaj svetega in samoumevnega. Vendar ima vsaj eden izmed razlogov za to pravico drugačne temelje. Gre namreč za to, da posamezniku država s tem podeli monopol nad nekim avtorskim izdelkom, navadno v zameno za to, da bo izdelek čez čas postal javna lastnina in bodo lahko od njega imeli korist vsi.

Do tu vse lepo in prav. A problem se pojavi, ko medijske korporacije v Združenih državah vsakih nekaj let zlobirajo kongres, da podaljša veljavnost teh pravic. Tako je trajanje avtorske pravice z začetnih fiksnih 14 let po objavi sedaj naraslo na kar 95 let. Posredno pa ZDA vsiljujejo svoja pravila tudi drugim (glej CIPR).

Eric Eldred predlaga uravnovešenje zakona tako, da bi moral lastnik po 50 letih plačati simbolično vsoto, sicer bi delo takrat postalo javna last. Tako naj bi se vsaj delno vzpostavilo ravnotežje med javno in zasebno koristjo.

Mimogrede, v Sloveniji je trajanje pravice 70 let po avtorjevi smrti. Osnovna razlaga slovenske zakonodaje