Računalniški muzej -

V petdesetih se je v elektroniki zgodila resnično daljnosežna revolucija, ki jo je sprožil izum tranzistorja in še posebej njegova nadaljna evolucija. Na podlagi izrazitih prednosti, od miniaturizacije in velikega napredka v zanesljivosti in kompleksnosti rešitev, pa do zmanjšane porabe električne energije in zelo poceni izdelave, so tranzistorji hitro začeli nadomeščati vakuumske elektronke na vseh področjih elektronike, tudi v računalništvu. Novi računalniki druge generacije, ki so se množično pojavili na trgu po letu 1958, so bili veliko bolj zanesljivi in prilagodljivi, predvsem pa so bili manjši, cenejši in torej dostopni precej širšemu krogu uporabnikov. V razvitem svetu so bliskovito začeli nadomeščati prvo generacijo. Tudi v Sloveniji se je v začetku šestdesetih z zamudo začelo razpravljati o nujnosti razvoja in modernizacije računske tehnike, ki je bila še vedno na ravni računskih strojev. Izdelan je bil načrt za vzpostavitev večjega elektronskega centra v okviru Zavoda za...

Slo-Tech - Glista Caenorhabditis elegans je dolga le kakšen milimeter in morda za biologe ni nič posebnega, a za razvoj umetne inteligence je zelo pomembna. V podrobnosti namreč poznamo njen živčni sistem, ki ga sestavljata 302 nevrona. Povezani so z okrog 8000 sinapsami in krmilijo slabih sto mišičnih celic (celoten organizem ima manj kot tisoč celic), kar je dovolj, da se C. elegans odziva na dražljaje, jé bakterije in giblje po prostoru. Delovanja nevronov, ki omogočajo premikanje v tej glisti, namreč znamo zapisati kot vezje. Že nekaj časa poteka tudi mednarodni projekt OpenWorm, v sklopu katerega želijo do popolnosti modelirati življenje takšne gliste. To tja je še daleč, so pa sedaj raziskovalci z Dunaja dosegli pomemben preboj pri simulaciji njenega...

Slo-Tech - Večina gospodinjskih aparatov pri običajni vsakodnevni rabi porabi več energije, kot kažejo njihove specifikacije na podlagi standardiziranih testov, razkriva najnovejše poročilo, ki ga je objavila skupina nevladnih organizacij in povzema rezultate 18-mesečnega testiranja kopice naprav. V raziskavi so ugotovili, da pri običajni rabi naprave porabijo bistveno več energije, kot bi sklepali na podlagi uvrstitve v energijske razrede (barvne oznake A-G).

V nekaterih primerih je poraba tudi dvakrat večja, ugotavljajo. Glavni problem so zastareli testi, ki ne odsevajo več realne uporabe naprav in vseh novih funkcionalnosti, ki jih ljudje uporabljajo. Tako nekateri televizorji ob vključitvi funkcij ultra HD ali dinamične barve porabijo 100 odstotkov več energije, polovica hladilnikov pa...

Slo-Tech - IBM je že pred tremi leti predstavil prvo verzijo "kognitivnega čipa", kakor so označili svoj čip TrueNorth. Želeli so ustvariti računalnik, ki deluje na podobnih principih kot človeški možgani, ne kot von Neummanov stroj. V okviru projekta SyNapse, ki ga sofinancira tudi DARPA, razviti TrueNorth ima danes 4096 jeder, ki imajo skupaj 5,4 milijarde tranzistorjev, 256 milijonov programljivih sinaps (povezav) in milijon programljivih nevronov.

Uvide iz razumevanja delovanja človeških možganov pri strojnem učenju in nevronskih mrežah že dlje časa uspešno uporabljamo, a vsi ti tečejo kot emulacija na klasičnih procesorjih. IBM (in tudi drugi) že dlje časa ugotavlja, da je to potratno in da...

IBM - Raziskovalci iz IBM-a so razvili prve umetne nanometrske nevrone iz pomnilnika na fazne spremembe (PCM), ki se obnašajo zelo podobno kot naravni nevroni v živih bitjih. Ekipa IBM Researcha v Zürichu je iznašla postopek za njihovo izgradnjo ter postavila omrežje 500 takih nevronov, s čimer se odpira pot k širši uporabi strojnega učenja in, če se optimistično zazremo v prihodnost, h gradnji umetnih možganov.

Že dolgo časa je sprejeto dejstvo, da s klasičnimi računalniki in proceduralnim programiranje ne bomo umetni inteligenci prišli niti blizu. Človeški možgani pač delujejo drugače in trenutno so edini pametni model kolikor toliko univerzalne inteligence, ki nam je poznan. Strojno učenje, ki svoj razcvet doživlja v zadnjih...

engadget - IBM je skupaj s še štirimi univerzami (Columbia, Cornell, California in Wisconsin) in DARPO ustvaril prvi čip, katerega zasnova ni zasnovana na von Neumann-ovem modelu računalnika (procesor in spomin ločena ter povezana z vodilom), ampak je modeliram po vzoru človeških možganov (nevroni oz. živčne celice, služijo kot procesorji za izračun informacij; sinapse, ki služijo kot osnova za učenje in spomin in nevrite (aksone), ki povezujejo tkivo računalnika).

Problem von Neumann-ovih računalnikov je postala predvsem njihova nezmožnost rasti in posledično reševanje velikih problemov. Z razstjo...

Eurekalert - Raziskovalci iz Göttingena so proučevali ustroj možganov, in sicer jih je posebej zanimala aktivnost nevronov in kako hitro ti zanemarjajo informacije. Svoje izsledke so objavili v članku Dynamical Entropy Production in Spiking Neuron Networks in the Balanced State (dostopen je z naših univerz) v reviji Physical Review Letters, koder opisujejo, da možgani informacije pozabljajo s hitrostjo enega bita na nevron na sekundo, kar je bistveno hitreje od predvidevanj.

Možgani sestojijo iz več med seboj povezanih nevronov, ki tvorijo povezave s svojimi sosedi. Ko do nevrona prispe impulz, nevron bodisi posreduje impulz svojemu sosedu bodisi ga ne. Rezultat več milijard tovrstnih odločitev je procesiranje podatkov v...

Slo-Tech - Kot poročajo na Children's Hospital Boston, je njihovim raziskovalcem skupaj z raziskovalci iz UC Irvine in UC San Diego uspelo spodbuditi rast nevronov po poškodbi hrbtenice, ti nevroni pa so potem tvorili sinapse. To jim je uspelo na miših, in sicer tako, da so blokirali poseben encim (PTEN), ki blokira rast nevronskih celic.

Raziskovanje je sicer še v zelo zgodnji fazi, kaže pa, da bo nekoč v prihodnosti morda mogoče zdraviti poškodbe hrbtenice. Članek z rezultati študije z naslovom PTEN deletion enhances the regenerative...

IBM - Na superračunalniški konferenci SC09, ki se bo danes v Portlandu sklenila, je IBM predstavil svojo simulacijo mačjih možganov. Njihov računalnik Dawn Blue Gene /P, ki ga poganja 147.456 procesorjev s 144 TB pomnilnika in algoritem BlueMatter, simulira aktivnost možganskega korteksa z 1,6 milijarde nevronov, povezanih z 8,87 bilijona sinapsami. Tako predstavljen korteks ima približno 4,5 odstotka kapacitete človeških možganov, je pa zmogljivejši od mačjih možganov. Simulacija še ne teče v realnem času, tako da tejle supermački srce utripne enkrat na minuto (simulacija teče 83-krat počasneje), ji pa.



Znanstveniki razlagajo, da to še zdaleč ne pomeni, da razumejo, kako delujejo možgani. Kot...

Technology Review - Evropska skupina znanstvenikov in raziskovalcev z imenom FACETS (Fast Analog Computing with Emergent Transient States project), ki jo koordinira profesor fizike Karlheinz Meier z Universitãt Heidelberg, je razvila procesor, ki posnema delovanje možganov. Sestavili so ga iz 200.000 umetnih nevronov in 50 milijonov sinaptičnih povezav med njimi, s čimer se želijo približati organiziranosti naših možganov. Ti sicer vsebujejo več kot 100 milijard nevronov. Za vsak nevron so porabili približno 100 elektronskih komponent (tranzistorjev, kondenzatorjev ...), medtem ko jih sinapsa zahteva le 20. Ker je sinaps tako mnogo več, na silicijevi rezini...