Slo-Tech - Pričakovati je, da bo 1. januarja prihodnje leto v javno last prešlo cel kup avtorskih zaščitenih del, ki so izšla leta 1923. Znameniti Miki Miška, ki je z nami od leta 1928, bo to doživel leta 2024. Za zdaj kaže, da podaljšanja v zadnjem hipu ne bo, kar se je v preteklosti večkrat zgodilo. Ne bo pa to veljalo za vsa dela. Utegne se zgoditi, da bo ameriški Kongres vnovič podaljšal avtorske pravice za zvočne posnetke, kar je v preteklosti storil vsakokrat, ko je kazalo, da bo večja skupina del postala javna last.

Do leta 1976 so avtorske pravice veljale 56 let, ko jih je Kongres retroaktivno podaljšal na 75 let. Ko je leta 1998 ponovno kazalo, da bodo dela iz leta 1923 postala javna last, je predsednik Bill Clinton podpisal zakon, ki je avtorsko zaščito...

Slo-Tech - Nedavno je minilo šest mesecev, odkar si je mladi heker in internetni aktivist Aaron Swartz vzel življenje, da bi se rešil svojih težav z zakonom. Spomnimo, šlo je za mladca, ki je globoko verjel v pravico do prostega širjenja informacij, sploh tistih, za katere je tako ali tako plačala država. Leta 2008 se je prvič lotil masovnega wgetanja dokumentov, takrat sodb, iz plačljive baze PACER, s katero upravljajo ameriška sodišča. Okoli tega ga je sicer obiskal...

Slo-Tech - V petek ponoči je v newyorškem stanovanju umrl soustanovitelj spletne strani Reddit, aktivist za svobodo na internetu in soustanovitelj Demand Progressa Aaaron Swartz. Šestindvajsetletnega mladeniča so našli v svojem stanovanju obešenega, vse sledi pa kažejo na samomor.

Swartz je bil pravi računalniški wunderkind, ki je že pri 14 letih sodeloval pri pripravi standarda RSS 1.0 za izmenjavo informacij. Po prvem letu na Stanfordu je študij obesil na klin in ustanovil stran Infogami, ki se je kmalu združila z Redditom. Postal je aktivist za svobodo na internetu, ki se je zavzemal za odpravo omejitev in cenzure.

Zaslovel pa je z incidentom JSTOR. Med letoma 2010 in 2011 je svoj računalnik nepooblaščeno povezal v omrežje...

Slo-Tech - V znanosti se danes soočamo s hudo inflacijo vsega mogočega razen sredstev. Napihujejo se nazivi, olepšujejo se raziskave, povečuje se število objavljenih člankov in prijavljenih projektov, čeprav kakovost temu ne sledi. Konkurenca je kruta in vrednotenje raziskovalnega dela izključno po objavah (pri nas je situacija še malo bolj okorna, saj šteje le število objav, normirano s faktorjem vpliva revije) je pripeljalo tudi do vprašljivih praks.

Po eni strani to vidimo z naraščanjem števila umaknjenih člankov, za katere so po objavi ugotovili hude...

Singularity Hub - O težavnem in dragem dostopu do znanstvenih člankov smo že precej pisali. Lani sta se na to temo pojavili dve aferi, prva s preprodajo gesel do uglednih znanstvenih revij in potem druga z MIT-jevim študentom Aaronom Schwartzem, ki se je odločil z baze JSTOR prenesti pet milijonov znanstvenih člankom in jih objaviti na p2p omrežjih v dobro ostalih študentov in raziskovalcev. Po pravi mali policijski akciji so ga dobili in zdaj mu grozi 35 let zapora.

Dogodka sta opozorila na širši in sistematični problem zaslužkarstva iz naslova preprodaje (javno financiranega) raziskovalnega dela. Številni ugledni znanstveniki so začeli pozivati k bojkotu velikih založnikov, posebej dansko-britanskega giganta Elsevier. Motilo ji je, da navija cene revij (povprečno 8% rast na leto, glej...

Ars Technica - Prejšnji teden smo poročali o vloženi obtožnici zoper Aarona Swartza, ki je z računalniškega omrežja MIT-a prenesel pet milijonov znanstvenih člankov iz baze JSTOR, zaradi česar mu grozi 35 let zapor in milijon dolarjev globe. Obtožen je vloma in nepooblaščenega dostopa do računalniškega sistema. Do 9. septembra, ko se bo postopek nadaljeval, v sodnih dvoranah sprememb ne pričakujemo, je pa zanimiva zgodba, kako so tatu sploh ujeli.

Policija v kampusu MIT-a je bila 4. januarja obveščena, da je v sobi 004T z omrežno opremo v omaro postavljen neznan prenosni računalnik s priključenim zunanjim trdim diskom. Policist je ob 10.30 zaplenil prenosni računalnik, ga preiskal za prstne odtise in ga nato postavil nazaj, le da je...

Slashdot - Le dan po obtožbi Aarona Swartza zaradi domnevnega vdora v JSTOR na MIT-u in nepooblaščenega dostopa do petih milijonov znanstvenih člankov so njegovi podporniki odgovorili. Na splet so priobčili kopico znanstvenih člankov, ki je sedaj dostopna prek protokola torrent. Datoteke se najdejo na običajnih mestih na internetu.

Gre za članke iz revije Philosophical Transactions of the Royal Society, ki so že tako stari, da so že v javni lasti. Revija sama izhaja od leta 1665, vsi objavljeni članki pa so izpred leta 1923 -- skupno 18.592 člankov, ki tehtajo 33 GB. Kljub poteku avtorskih pravic so bili doslej dostopni le proti plačilu 19 dolarjev na članek ali prek naročnine na JSTOR. Na splet jih je postavil Greg Maxwell, ki je...

The New York Times - Z znanstvenimi članki je križ, saj jih je veliko objavljenih v plačljivih revijah, dostop do katerih ni poceni. Ali je to okusno, glede na to da jih večino financira država z davkoplačevalskim denarjem, so mnenja deljena. Zato se je 24-letni Aaron Swartz, ustanovitelj strani Infogami, ki se je kasneje združila z Redditom, in neprofitne organizacije Demand Progress, odločil "vdreti" v arhiv člankov JSTOR in ga prekopirati. Problem je, da...

The Register - Nadaljevanje spodnjega razmišljanja o omejitvah dostopa do znanstvenih člankov so dnevniki, ki prav tako v zadnjem času v vedno večji meri vzpostavljajo plačljivi spletni dostop. Pravice do tega jim ne gre oporekati, saj so tiskane izdaje že od nekdaj plačljive, le internet nas je razvadil, da jih brezplačno pričakujemo tudi tod. A ljudje iščejo obvoze vsepovsod.

Najbolj znana ameriška časnika, ki imata vsebine za plačljivim zidom, sta The New York Times in The Wall Street Journal. Prvi je namenoma vzpostavil zelo luknjičasto zaščito, saj so želeli obdržati vidnost svojih člankov in primat med bralci. Vsi bralci imajo 20 člankov mesečno brezplačno, poleg tega pa so brezplačni tudi članki, če nanje pridemo prek povezane na socialnih omrežjih ali prvih pet Googlovih rezultatov na dan. Ni težko...

BBC - Raziskovalci z Inštituta za tehnologijo v Karlsruheju so postavili nov rekord v hitrosti pošiljanja podatkov po optičnih vlaknih z uporabo samo enega laserja. Medtem ko so večlaserski sistemi že dosegli hitrosti 100 terabitov na sekundo, so ti dragi in izredno potratni, zato so v Karlsruheju z enim samim laserjem uspeli zakodirati in poslati 26 terabitov na sekundo. O dosežku poročajo v znanstvenem članku v reviji Nature Photonics.

To je nadgradnja lanskega dela, ko so uspeli prenesti 10 terabitov podatkov na sekundo prek optičnega vodnika dolžine 50 kilometrov. S kombinacijami pulzov ustvarijo 325 različnih barv, ki vsaka nosi svoj del informacij. Sprejemnik nato uporabi hitro Fourierjevo transformacijo, da jih razplete in prebere. Dosežek ekipe je...

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo - Boštjan Genorio s Katedre za anorgansko kemijsko tehnologijo in materiale Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (UL FKKT ATM) je kot prvi avtor skupaj s sodelavci z Argonne National Laboratory (ANL) v ugledni reviji Angewandte Chemie (faktor vpliva 11,8) objavil znanstveni članek o izjemno obstojnem kemijsko modificiranem nanokatalizatorju na osnovi platine in organskih molekul, ki bi lahko bil kmalu v uporabi v komercialnih gorivnih celicah.

Opisali so nanokatalizator za protonsko-izmenjevalne membranske (PEM) gorivne celice. Eden izmed problemov gorivnih celic je namreč poleg visoke cene tudi kratka življenjska doba, ki ne zadošča potrebam industrije, da bi lahko prišle v množično uporabo....

Slo-Tech - V reviji Radiology je bil pred kratkim objavljen članek o novih načinih zgodnjega odkrivanja raka dojke pri ženskah z gostim prsnim tkivom (Dedicated dual-head gamma imaging for breast cancer screening in women with mammographically dense breasts). Nova tehnika omogoča odkrivanje trikrat več tumorjev, poleg tega pa omogoča odkrivanje bistveno manjših tumorjev, kot jih zaznajo obstoječe presejalne metode. Zgodnje odkrivanje raka je zelo pomembno, saj omogoča bistveno boljše preživetje pacientk.

Glavna avtorica Deborah Rhodes je o raziskavi nove tehnike poimenovane mollecual breast imaging (MBI), zlasti poiskusom onemogočanja objave znanstvenega članka z rezultati raziskave, spregovorila tudi na TED Women (video, prav tako je na TED blogu objavljen tudi