Slo-Tech - V reviji Radiology je bil pred kratkim objavljen članek o novih načinih zgodnjega odkrivanja raka dojke pri ženskah z gostim prsnim tkivom (Dedicated dual-head gamma imaging for breast cancer screening in women with mammographically dense breasts). Nova tehnika omogoča odkrivanje trikrat več tumorjev, poleg tega pa omogoča odkrivanje bistveno manjših tumorjev, kot jih zaznajo obstoječe presejalne metode. Zgodnje odkrivanje raka je zelo pomembno, saj omogoča bistveno boljše preživetje pacientk.
Glavna avtorica Deborah Rhodes je o raziskavi nove tehnike poimenovane mollecual breast imaging (MBI), zlasti poiskusom onemogočanja objave znanstvenega članka z rezultati raziskave, spregovorila tudi na TED Women (video, prav tako je na TED blogu objavljen tudi intervju z njo).
Kot je namreč znano, mamografija kot screening metoda za odkrivanje raka dojke ni zadovoljiva, saj zelo slabo zaznava maligne spremembe v prsih z gostim tkivom. Rhodesova je s svojo skupino raziskovalcev razvila alternativno tehniko slikanja, ki v primerjavi predvsem pa v kombinaciji s klasično mamografijo daje precej boljše rezultate.
Rezultati študije kažejo, da so raziskovalci pri presejalnih pregledih z mamografom odkrili 3% posameznic s sumljivimi spremembami, z MBI pa 12% posameznic. Dokončno diagnozo raka dojk so nato opravili z biopsijo, ki je v primeru z mamografom odkritih sprememb potrdila sum raka v 18%, v primerjavi sprememb odkritih z MBI pa je bil sum raka potrjen v 28%. Raziskava na 1000 pacientkah je pokazala, da mamograf odkrije raka v 25%, MBI v 83%, kombinacija obeh metod pa v 92% primerov.
Nova tehnika je tudi precej cenejša kot klasična mamografija, prav tako pa je odčitavanje rezultatov MBI precej enostavnejše kot odčitavanje rezultatov mamografa. Deborah Rhodes se je odpovedala vsem finančnim koristim od svojega odkritja.
Sicer bi raje videl, da bi odkrili dejansko zdravilo proti samemu raku ampak do takrat pa je na voljo vsaj dobra preventiva.
Lahko vsaj deloma pomagaš s tem da prek World Community Grid, EDGeS@Home ipd. nameniš svoj CPU idle time za raziskave raka. Pač izbereš, da tem projektom nameniš svoj CPU namesto drugim in to je to.
Sicer bi raje videl, da bi odkrili dejansko zdravilo proti samemu raku ampak do takrat pa je na voljo vsaj dobra preventiva.
1. del
2. del
Zdravilo za raka v bistvu že obstaja, samo problem je v tem, da ljudje sveto verujejo v farmacijo, ki pa še zdaleč ni to, kar bi morala biti. In ravno kemoterapija je eden največjih nategov farmacije. Pa preden se najde kdo, ki me bo spljuval, kar me skoraj sigurno kdo bo, si poglejte zgornje dva videa. Imata slovenske podnapise. In to ni edina metoda zdravljenja raka, ogromno jih je in statistično so vse uspešnejše od variant, ki jih ponuja farmacija.
Miljoni zdravnikov, komplet farmacija, vse zdravstvene ustanove, inšpekcije, združenja, univerze in fakultete so na svetu samo zaradi denarja in za to, da nategujejo ljudi in jih delajo bolane.
G. Tullio pa je na svetu edini, ki svoje poslanstvo opravlja le za svoje veselje in dobrobit človeštva.
Ni čudno, da mu je bila vzeta licenca, in je bil obtožen prevare in uboja zaradi njegovega zdravljenja.
FFS.
Novica je super. @Highlag, je pa prav, da se kar vsaka nova metoda ali študija ne pojavi v casual medijih. Predvsem ker je take stvari, če nisi iz stroke, zelo težko interpretirat. Že novinarju, četudi se spozna. Sploh pa ne casual bralcu. Klasičen primer.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Sem pogledal video. Nekaj neumnosti je notri. Recimo to, da če greš na operacijo da moraš podpisati, da boš šel na kemoterapijo in obsevanje. To je čista neumnost in čista laž.
Potem tudi trditev, da so vse vrste raka v bistvu glive, pa da je gliva tudi multipla skleroza, itd... vse je gliva. To je zelo sumljiva trditev.
Poleg tega se danes ve, da je tumov v bistvu neke vrste "nov organ", celice v tumorjih niso homogene, pač pa imajo različne funkcije. Da ne govorimo o rakavih matičnih celicah...
Glede zdravljenja s sodo bikarbono. Obstaja zelo preprost način za dokaz ali ima ta tip prav ali ne. Enak, kot ga je naredila Rhodesova. Narediš ustrezno klinično študijo. To pomeni: ustrezna metodologija, ustrezno dokumentiranje. In podatke potem nepristransko analiziraš.
S tem, da če je kdo bral intevju z Rhodesovo. Na koncu pravi, da njena študija še ni ultimativni dokaz o učinkovitosti njene metode. Da je treba študijo ponovit v različnih klinikah, ker bi lahko naključno samo na njihovi kliniki uspeli dobiti ugodne rezultate. Evo, to je kritičnost do lastnih odkritij. In temu tipu to manjka. Z Rhodesovo je povsem neprimerljiv.
True. In ko neka se alternativna metoda dokaže, da je učinkovita, neha bit alternativna. Samo temu človeku ni za to, da bi se šlo kaj za dokazovat, ampak se mu gre samo za denar.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Joco pa to ne gre za casual zadeve. Gre za medicinske strokovne revije kjer moraš zadevo objavit, če hočeš recimo postati doktor. Zato je to toliko bolj grozno.
Never trust a computer you can't throw out a window
1. Za postat doktor ne rabiš objavljat člankov. Rabiš diplomirat.
2. Da, raziskave se objavljajo v medicinskih strokovnih revijah. Ki vsebino pregledajo pred objavo. Peer review, recenzije. To daje neko garancijo da je zadeva na nivoju. Da ni bullshit.
3. Seveda obstajajo interesi. Da se kakšna raziskava ne objavi. Vendar pa a) tudi med revijami vlada konkurenca, in b) primer Deborah Rhodes dokazuje, da je tudi v tem primeru z vztrajnostjo mogoče doseči objavo kvalitetnega članka.
Za bit dr med še diplome ne rabiš delat, kaj šele opravljat kako študijo in jo objavljat v revijah z impact faktorjem. Za znanstveni doktorat (na naravoslovnih smereh vsaj) pa to rabiš ja.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Za postat zdravnik (tako sem razumel besedo doktor) rabiš končati fakulteto. Na osnovni stopnji (diploma). Diploma niti ni nujno znanstveno delo - pravzaprav sploh ne.
Za znanstveni doktorat pa rabiš opraviti izpite, napisati doktorsko disertacijo in objaviti SCI članek (to slednje malo variira po programih).
