Slo-Tech - Ustanovitelj propadlega kriptoomrežja Celsius Network Alex Mashinsky je bil v četrtek obsojen na 12 let zapora, potem ko je že decembra lani krivdo priznal. Gre za eno najstrožjih kazni, ki so bile doslej izrečene za prevare in kriminal belih ovratnikov na področju kriptovalut. Rekorder je še vedno Sam Bankman-Fried, ki zaradi prevar v menjalnici FTX prestaja 25-letno zaporno kazen. A tudi Mashinsky bo dolgo za rešetkami.

Obsojen je zaradi dve kaznivih dejanj, ki ju je priznal: prevare z vrednostnimi papirji in prevare z blagom (securities fraud, commodities fraud). S tem si je pridobil 48 milijonov dolarjev protipravne koristi, hkrati pa je vlagatelje v Celsius Network in lastno kriptovaluto CEL opeharil za dobro milijardo dolarjev.

Celsius Network je propadel leta 2022, ko so nenadoma onemogočili dvige sredstev. Kmalu se je izkazalo, da je šlo za hišico iz kart. Mashinsky je bil dlje časa uporabljal denar komitentov, da je umetno vzdrževal tečaj CEL. Vmes je lastne žetone...

Slo-Tech - Nedavno je minilo šest mesecev, odkar si je mladi heker in internetni aktivist Aaron Swartz vzel življenje, da bi se rešil svojih težav z zakonom. Spomnimo, šlo je za mladca, ki je globoko verjel v pravico do prostega širjenja informacij, sploh tistih, za katere je tako ali tako plačala država. Leta 2008 se je prvič lotil masovnega wgetanja dokumentov, takrat sodb, iz plačljive baze PACER, s katero upravljajo ameriška sodišča. Okoli tega ga je sicer obiskal...

Slo-Tech - V petek ponoči je v newyorškem stanovanju umrl soustanovitelj spletne strani Reddit, aktivist za svobodo na internetu in soustanovitelj Demand Progressa Aaaron Swartz. Šestindvajsetletnega mladeniča so našli v svojem stanovanju obešenega, vse sledi pa kažejo na samomor.

Swartz je bil pravi računalniški wunderkind, ki je že pri 14 letih sodeloval pri pripravi standarda RSS 1.0 za izmenjavo informacij. Po prvem letu na Stanfordu je študij obesil na klin in ustanovil stran Infogami, ki se je kmalu združila z Redditom. Postal je aktivist za svobodo na internetu, ki se je zavzemal za odpravo omejitev in cenzure.

Zaslovel pa je z incidentom JSTOR. Med letoma 2010 in 2011 je svoj računalnik nepooblaščeno povezal v omrežje...

Techdirt - Portugalsko državno tožilstvo je odločilo, da ne bo preganjalo približno 2.000 posameznikov, katerih IP-naslove so prejeli od ACAPOR-ja preteklo leto. ACAPOR je portugalska inačica SAZAS, ki pokriva vsa avdiovizualna dela in kulturne stvaritve (Associação do Comércio Audiovisual, Obras Culturais e de Entretenimento de Portugal), in skrbi za zaščito pravic založnikov. Lani so zbrali 2.000 IP-naslovov ljudi, ki so prek P2P-omrežij izmenjevali avtorsko zaščitene vsebine, in jih predali državnemu tožilstvu.

Pričakovali so, da bo to sprožilo postopek, od ponudnikov dostopa do interneta pridobile podatke o imetnikih IP-naslovov ob datumih kršitev ter jih sodno preganjalo. Po letu dni se je zgodilo nasprotno. Tožilstvo je...

Ars Technica - Prejšnji teden smo poročali o vloženi obtožnici zoper Aarona Swartza, ki je z računalniškega omrežja MIT-a prenesel pet milijonov znanstvenih člankov iz baze JSTOR, zaradi česar mu grozi 35 let zapor in milijon dolarjev globe. Obtožen je vloma in nepooblaščenega dostopa do računalniškega sistema. Do 9. septembra, ko se bo postopek nadaljeval, v sodnih dvoranah sprememb ne pričakujemo, je pa zanimiva zgodba, kako so tatu sploh ujeli.

Policija v kampusu MIT-a je bila 4. januarja obveščena, da je v sobi 004T z omrežno opremo v omaro postavljen neznan prenosni računalnik s priključenim zunanjim trdim diskom. Policist je ob 10.30 zaplenil prenosni računalnik, ga preiskal za prstne odtise in ga nato postavil nazaj, le da je...

Slashdot - Le dan po obtožbi Aarona Swartza zaradi domnevnega vdora v JSTOR na MIT-u in nepooblaščenega dostopa do petih milijonov znanstvenih člankov so njegovi podporniki odgovorili. Na splet so priobčili kopico znanstvenih člankov, ki je sedaj dostopna prek protokola torrent. Datoteke se najdejo na običajnih mestih na internetu.

Gre za članke iz revije Philosophical Transactions of the Royal Society, ki so že tako stari, da so že v javni lasti. Revija sama izhaja od leta 1665, vsi objavljeni članki pa so izpred leta 1923 -- skupno 18.592 člankov, ki tehtajo 33 GB. Kljub poteku avtorskih pravic so bili doslej dostopni le proti plačilu 19 dolarjev na članek ali prek naročnine na JSTOR. Na splet jih je postavil Greg Maxwell, ki je...

The New York Times - Z znanstvenimi članki je križ, saj jih je veliko objavljenih v plačljivih revijah, dostop do katerih ni poceni. Ali je to okusno, glede na to da jih večino financira država z davkoplačevalskim denarjem, so mnenja deljena. Zato se je 24-letni Aaron Swartz, ustanovitelj strani Infogami, ki se je kasneje združila z Redditom, in neprofitne organizacije Demand Progress, odločil "vdreti" v arhiv člankov JSTOR in ga prekopirati. Problem je, da...

The Register - Nadaljevanje spodnjega razmišljanja o omejitvah dostopa do znanstvenih člankov so dnevniki, ki prav tako v zadnjem času v vedno večji meri vzpostavljajo plačljivi spletni dostop. Pravice do tega jim ne gre oporekati, saj so tiskane izdaje že od nekdaj plačljive, le internet nas je razvadil, da jih brezplačno pričakujemo tudi tod. A ljudje iščejo obvoze vsepovsod.

Najbolj znana ameriška časnika, ki imata vsebine za plačljivim zidom, sta The New York Times in The Wall Street Journal. Prvi je namenoma vzpostavil zelo luknjičasto zaščito, saj so želeli obdržati vidnost svojih člankov in primat med bralci. Vsi bralci imajo 20 člankov mesečno brezplačno, poleg tega pa so brezplačni tudi članki, če nanje pridemo prek povezane na socialnih omrežjih ali prvih pet Googlovih rezultatov na dan. Ni težko...

Guardian - Skupina avtorjev knjig se je odločila iz prehranjevalne verige črtati založnike in je sklenila dogovor o prodaji e-različic svojih knjig neposredno z Amazonom. Gre za mnoga zveneča imena, kot so Philip Roth, Martin Amis in pokojni John Updike (oz. dediči njegovih pravic). Združili so se v Odyssey Editions, nad katerim bdi Andrey Wylie. Trenutno ekskluzivno prek Amazonovega Kindla nudijo 20 naslovov, ki stanejo običajnih 9,99 dolarja. Pogodba velja dve leti.

Wylie je v intervjuju za Harvard Magazine napovedal, da bodo združili 700 strank, pogledali, katerih pravic nimajo v lasti založniki, in ustanovili podjetje, ki bo licence prodajalo neposredno Googlo, Amazonu, Applu in drugim trgovinam. Založniki so seveda ogorčeni, saj jim grozi izguba velikega kosa e-knjižne pogače, zato na vse kriplje dokazujejo, da jim v skladu s pogodbami za papirnate izdaje iste pravice ostajajo tudi za digitalne verzije knjig.

V Veliki Britaniji avtorji od prodaje elektronskih izdaj dobijo 25 odstotkov,...

Ars Technica - Dvaindvajsetletni David Kernell si je svoje trenutke slave privoščil med ameriško volilno bitko leta 2008, ko je Sarah Palin kandidirala za mesto ameriške podpredsednice v kampaniji republikanca Johna McCaina. Kernell je namreč takrat z nekoliko ugibanja pravilno odgovoril na vprašanja za ponastavitev gesla za elektronski predal pri Yahooju in pridobil dostop do elektronske pošte Sarah Palin. Kakšnih sočnih podrobnosti Kernell ni našel, tako da je takrat še največ prahu dvignila polemika, zakaj podpredsedniška kandidatka in guvernerka Aljaske uporablja brezplačen elektronski predal namesto vladnega.

Čeprav je Kernell vsebino spletu priobčil anonimno, so ga preiskovalci izsledili. IP-naslov je...

CNet - Svetovni fenomen, ki je v zadnjem času tako eksplodiral v priljubljenosti, da se je prebil celo v grafično podobo razglednic na slovenski EMI, je star pet let. Facebook, brezplačna stran za povezovanje in ohranjanje stika s prijatelji, "prijatelji" in ostalimi znanci, je bil ustanovljen 4. februarja 2004.

Vse skupaj se je začelo na ameriški vzhodni obali. Mark Zuckerberg in njegovi prijatelji so tistega leta na Harvardu ustvarili TheFacebook, ki je dopolnjeval puste letne zbornike brez slik. Sprva je bilo članstvo zelo omejeno, saj je Zuckerberg zraven pustil le druge študente na Harvardu, ker je presentljivo zelo povečalo zaželenost projekta in hkrati omogočilo nadzorovano rast. Sčasoma so ga razširili še na druge univerze v Bršljanovi ligi, začenši s Stanfordom, Yalom in Columbio. Od takrat je Facebook počasi, a zanesljivo rastel, omogočili so registracijo s poljubnim elektronskim naslovom, ne le univerzitetnim, dodali so nove storitve, denimo slikovne albume, na katerih je...

Slashdot - Medtem ko v EU potekajo žgoče razprave ali se naj novi patentni zakon sprejme ali ne, bo izšla knjiga izpod prstov Adama B. Jaffeja in Josha Lernerja, ki govori o patentnih zakonih na splošno ter kako slednji uničujejo inovativnost ter posledično napredek. Vsekakor je na slednjem najbolj pomembno prav dejstvo, da se v boj proti patentom začenja priključevati računalniško ne najbolj guruidno osebje, ter še bolje, člani spoštovanih institucij. Gospod Jacob Schiff je namreč profesor na Harvardu, Adam Jaffe pa profesor ekonomije na Brandeiški univerzi.

Povezano v branje: New York Times je objavil članek o slabih patentnih sistemih.